Slabe tri mesece trajajoči politično-gospodarski spor med Kitajsko in Litvo zaradi odprtja tajvanskega predstavništva v Vilni prehaja tudi na Svetovno trgovinsko organizacijo (STO). Ta bi utegnila na pobudo evropske komisije presojati o gospodarskih pritiskih Kitajske na Litvo, če v dveh mesecih uvodnega posvetovalnega postopka s Pekingom ne bi našli rešitve. V Litvi, kjer se soočajo s precejšnjimi gospodarskimi posledicami po odprtju predstavništva Tajvana, so odločitev komisije pozdravili in upajo na dogovor v pogovorih med Pekingom in Brusljem.
Evropski komisar za trgovino Valdis Dombrovskis je pojasnil, da se za začetek postopka pred STO niso odločili zlahka, hkrati pa želijo, da bi našli rešitev v dvostranskih pogovorih s Kitajsko. Evropska komisija želi tako pomagati baltski državi, ki se je znašla na udaru gospodarskih pritiskov iz Pekinga, potem ko je odobrila odprtje predstavništva Tajvana na svojem ozemlju.
Predstavništvo otoka namreč ni poimenovano predstavništvo Tajpeja, kar je siceršnja praksa pri odpiranju tovrstnih uradov v EU. Poimenovanje predstavništva v Litvi je močno vznejevoljilo Kitajsko, ki to razume kot izraz dvoma v politiko ene Kitajske, zato je proti 2,8-milijonski državi uvedla gospodarske sankcije. Litvo je izbrisala iz svojega carinskega registra, kar pomeni, da uvoz na Kitajsko iz Litve ni več mogoč. »Najbolj prizadeti sektorji litovskega gospodarstva so farmacevtski in tehnični proizvodi, laserske naprave in prehrambni izdelki. Kitajska pritiska tudi na druga mednarodna podjetja, naj v izdelkih prenehajo uporabljati litovske komponente. Če tega ne bodo storila, bodo soočena z uvoznimi omejitvami,« pravi Dombrovskis.
Peking zavrača očitke EU
Litovski izvoz na Kitajsko je decembra, prvi mesec po odprtju predstavništva Tajvana, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020 upadel za 91 odstotkov. Precejšen del litovskega izvoza na Kitajsko je prevzel Tajvan s pomočjo 200 milijonov dolarjev vrednega sklada za pomoč Litvi. Ukrepi proti litovskim izvoznikom po prvih ocenah evropske komisije kažejo znake diskriminatornosti in kršenja pravil STO. »Predstavljajo grožnjo notranjemu evropskemu trgu, vplivajo na trgovanje in dobavne verige znotraj EU in imajo negativen učinek na evropsko industrijo,« je dejal Dombrovskis. Če v dveh mesecih ne bodo dosegli dogovora s Kitajsko o odpravi teh praks, bo EU pred STO zahtevala oblikovanje sodnega panela, ki bo presojal o zadevi.
V Pekingu so se na odločitev komisije odzvali z nerazumevanjem. Očitki so neutemeljeni, pravijo, spor z Litvo pa političen in ne gospodarski. »Upamo, da bo EU razlikovala med pravilnim in napačnim ter ostala budna glede poskusov Litve, da ugrabi odnose med Kitajsko in EU,« je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Zhao Lijian.
Predsednik za spremembo
V Litvi medtem razmišljajo, da bi spremenili ime tajvanskega predstavništva, kar najbolj zagovarja predsednik države Gitanas Nauseda, ki pravi, da je na mizi zunanjega ministrstva več predlogov. Cilj naj bi bila normalizacija odnosov s Kitajsko in preprečitev, da bi litovska podjetja še naprej trpela škodo, je dejal predsednik. Na zunanjem ministrstvu pa so zanikali načrt o spremembi imena predstavništva. A kot je dejal Dombrovskis, je tudi evropska komisija vključena v pogovore, da se dvostransko vprašanje med Litvo in Kitajsko – kot tako ga opredeljuje tudi Peking – razreši. V Pekingu pravijo, da se mora Litva vrniti »na pravilno pot« k politiki »ene Kitajske«.