V obdobju petega vala smo tako priča prevladujočemu in hitrejšemu širjenju virusa omikron, ki sproži hitro in blažjo obliko bolezni, kar se kaže tudi pri manjši zasedenosti bolnišničnih postelj na intenzivnih covid oddelkih, na drugi strani pa raste število bolniških odsotnosti, kar povzroča težave ne le v gospodarstvu, temveč tudi v bolnišnicah. Na primer samo v UKC Ljubljana je okoli 500 zaposlenih bolniško odsotnih zaradi covida-19, še nekaj več kot 100 pa jih je v karanteni zaradi rizičnega stika. Tudi v UKC Maribor so že včeraj opozorili, da imajo hudo kadrovsko stisko, saj je veliko njihovih zaposlenih bolniško odsotnih bodisi zaradi karanten oziroma izolacij v zvezi s covidom bodisi zaradi izgorelosti.
Povečuje se število bolnikov na splošnih covidnih oddelkih, pri tem pa se mora upoštevati, da so tja nameščeni vsi, ki ob hospitalizaciji prejmejo pozitiven izvid testiranja, ne zgolj bolniki, ki v bolnišnico prihajajo zaradi težav v povezavi s covidom-19, pa je na novinarski konferenci pojasnil koordinator covidnih bolniških postelj pri Ministrstvu za zdravje (MZ) Robert Carotta.
»Vpliv omikrona v bolnišnicah v primerjavi z različico delta je drugačen, kot smo ga bili vajeni doslej,« je povedal Carotta. »Omikron je najprej udaril po bolnišničnem osebju, zato izpad zaposlenih trenutno predstavlja največji problem v bolnišnicah,« je poudaril Carotta in dalje pojasnil, da trenutne razmere precej vplivajo tudi na t. i. čiste bolniške oddelke. Gre za vse oddelke, kjer ne zdravijo covida-19, pač pa tja sprejemajo paciente zaradi drugih zdravstvenih težav. Na te oddelke vse bolj pogosto vdirajo tudi okužbe s koronavirusom. V večini primerov gre pri teh bolnikih za blažje oblike prehladnih obolenj, a zaradi hitrega širjenja to po njegovih besedah najpogosteje pomeni, da se okuži skoraj ves oddelek.
»Nenazadnje pa se vpliv kaže tudi na urgentnih centrih, kjer so obremenitve v tem času največje. Pri vse več bolnikih, ki tja prihajajo zaradi drugih težav, namreč pri testiranju ugotovijo sočasno tudi koronavirusno okužbo,« je dejal Carotta.
Bolnike z drugimi zdravstvenimi težavami lahko ob okužbi s koronavirusom izolirajo tudi na primarnih bolnišničnih oddelkih
Bolnike, ki bolnišnično zdravljenje potrebujejo zaradi zdravstvenih težav, ki niso povezane s covidom-19, so v bolnišnicah po doslej uveljavljenem protokolu večinoma premeščali na covidne oddelke. Po novem protokolu jih lahko izolirajo tudi na oddelkih, kjer se zdravijo zaradi svojih primarnih težav, pa je pojasnila predstojnica ljubljanske infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc.
V tem primeru okužene bolnike obravnavajo enako kot na covidnih oddelkih. Bolniki so izolirani v sobi, od koder jih nato peljejo na posamezne terapije in izvajanje diagnostike. Običajno jih dajo na konec oddelka, poskrbijo za ustrezno dezinfekcijo in prezračevanje prostorov. Vsi zaposleni, ki delajo z njimi, morajo imeti ustrezno zaščito, prav tako so seznanjeni z vsemi procesi, ki so potrebni za ravnanje z okuženimi bolniki, je na novinarski konferenci glede covida-19 dejala Tatjana Lejko Zupanc.
Tovrstni protokoli po njenih besedah niso enotno predpisani za vse bolnišnice, ampak se te same organizirajo tako, kot je zanje najlažje.
Največ oboletih zaradi covida v bolnišnicah je še vedno necepljenih ali cepljenih le z dvema odmerkoma
Lejko Zupanc je še povedala, da se v bolnišnicah zaradi covida zdravijo večinoma starejši bolniki, predvsem tisti, ki se niso cepili ali pa so cepljeni le z dvema odmerkoma. Tisti, ki so cepljeni s tremi odmerki, pa so po njenih besedah med hospitaliziranimi izjemami. Narazumljivo se ji zdi, v bolnišnico še vedno prihajajo ljudje s številnimi pridruženimi boleznimi in necepljeni proti covidu-19. Zato kot prvo zaščito priporoča cepljenje.
V Sloveniji potrdili prvi primer nove podrazličice omikrona
V Sloveniji smo potrdili prvi primer nove podrazličice omikrona BA.2, je na novinarski konferenci potrdila direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik. Podrazličico so potrdili pri osebi, ki prihaja iz območja Podravja. Po besedah Žohar Čretnikove še ni znano, če je nova podrazličica bolj kužna od prvotne koronavirusne različice omikron.
Po neuradnih podatkih naj bi dva primera podrazličice omikrona BA.2 potrdil tudi Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo (IMI), je dejala direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Žohar Čretnikova.
Doslej je v petem valu epidemije covida-19, ki ga zaznamuje koronavirusna različica omikron, prevladovala podrazličica BA.1. Spomnila je, da je različica v Sloveniji postala prevladujoča v nekaj tednih, trenutno jo potrdijo v več kot 95-odstotkih vzorcev za PCR-testiranje. Enotnih podatkov o razlikah v kužnosti med podrazličicama še ni, je dejala.
V sredo potrdili 14.206 okužb z novim koronavirusom
V sredo so ob 19.707 PCR-testih potrdili 14.206 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih testov je znašal 72,1 odstotka. Po podatkih vlade v bolnišnicah zdravijo 708 covidnih bolnikov, od tega 125 na intenzivni negi. Umrlo je 14 bolnikov s covidom-19, so objavili na Twitterju.
Skupno število covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, se je povečalo za 38, število bolnikov na intenzivnem zdravljenju se je v primerjavi z dnevom prej zmanjšalo za dva. Najmlajši hospitaliziran bolnik je star 21 let, prav tako najmlajši bolnik na intenzivni negi.
Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji trenutno 143.696 aktivnih okužb. Število aktivnih primerov okužb se je v primerjavi z dnevom prej zvišalo za 7341. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov, ki trenutno znaša 12.368, je v primerjavi s predhodnim dnem višje za 560. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev znaša 6814, kar je 351 več kot dan prej.
Največ okužb na posamezen dan doslej so potrdili v torek, in sicer 17.491. V sredo pa so opravili tudi 104.930 hitrih testov, katerih pozitivne rezultate preverjajo še s PCR-testi.
Trenutno cepljenih 60 odstotkov populacije
Po podatkih vlade je z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 trenutno cepljenih 1.260.159 ljudi, kar predstavlja 60 odstotkov populacije. Z vsemi odmerki je cepljenih 1.208.257 ljudi, kar je 57 odstotkov prebivalstva.
Med starejšimi od 18 let je s prvim odmerkom cepljenih 70 odstotkov prebivalstva, z vsemi odmerki pa 67 odstotkov. S prvim odmerkom je cepljenih 80 odstotkov starejših od 50 let, z vsemi pa 78 odstotkov. Poživitveni odmerek je po aktualnih podatkih prejelo 580.605 ljudi.
V Ljubljani nova točka za HAGT in PCR testiranje
Iz Ministrsva za zdravje so prek twitterja sporočili, da so v ljubljanskih Mostah odprli novo točko za HAGT in PCR testiranje.
