Nina Mav Horvat: O kraljeviču, ki ni maral brati (Mladinska knjiga, 2021)
Kako v času vizualne kulture prepričati otroka, da bere knjige? O tem govori slikanica pisateljice Nine Mav Horvat s slikovitimi ilustracijami Suzi Bricelj. Kajti tudi kraljeviči nočejo brati, četudi jih učijo najboljši strokovnjaki in jim ponujajo zlato. Nato pa kraljeviča k branju pritegne neka deklica, ki jo sreča v parku, in ta deklica seveda navdušeno bere. O kraljeviču, ki ni maral brati je sodobna pravljica, ki ima seveda tudi pravljični zaključek.
Magda Szabó: Vrata (eBesede, 2021)
Magda Szabó (1917–2007) je ena izmed najbolj znanih madžarskih avtoric 20. stoletja. Njen največkrat prevedeni roman Vrata je avtobiografski zapis o dveh ženskah na madžarskem podeželju v 50. letih preteklega stoletja: pisateljici, ki se je s soprogom umaknila v osamo, ter zadržani služkinji Emerenc, ki skrbno čuva svojo skrivnost. Pretanjen psihološki roman odstira tudi madžarsko zgodovino 20. stoletja. Po romanu je Istvan Szabó posnel film s Helen Mirren v glavni vlogi.
Jaša Drnovšek (ur.): Leov zapis (Založba ZRC, ZRC SAZU, 2022)
Leov zapis je tretje od pričevanj o skupini otrok, ki so v begu pred holokavstom v vihri druge svetovne vojne leto dni preživeli v Sloveniji, v dvorcu na Lesnem Brdu pri Horjulu. V slovenščini sta že izšla dnevnika Joška Indiga in Sonje Borus. Otroci in mladostniki so bežali z Dunaja v Italijo, od koder so s pomočjo humanitarnih organizacij prišli do Palestine. Leov zapis je prvoosebno pričevanje Lea Kofflerja, kako je doživljal vojno kot mladenič, ki v letih bega prehitro odraste.