Rusija je včeraj dobila ločena pisna odgovora ZDA in zveze Nato na svoje predloge za spremembo evropske varnostne arhitekture, med katerimi je bila tudi zahteva po koncu širjenja Nata. Ne Washington ne zavezništvo od politike odprtih vrat pričakovano nista odstopila. Iz pojasnil ameriške in Natove strani je razumeti, da so pisni odgovori precej podobni stališčem Washingtona in zavezništva po nedavnem zadnjem krogu pogovorov z Rusijo.
Predvsem podrobnosti ameriškega pisnega odgovora so manj jasne, rdeča nit obeh pa je sodeč po izjavah ameriškega zunanjega ministra Antonyja Blinkna in generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga ta, da bi z Rusijo lahko našli pot napredka pri vprašanjih skupne varnosti, kot so večja transparentnost v zvezi z vojaškimi vajami, nadzor oboroževanja, nameščanje raket srednjega dosega, jedrsko orožje ter varnost v kibernetskem prostoru in vesolju. Nato pa je v svojem odgovoru Rusiji zahteval umik ruskih vojakov iz Ukrajine, Moldavije in Gruzije.
ZDA: žogica je na ruskem igrišču
Blinken je dejal, da v ameriških odgovorih, ki so bili usklajeni s članicami Nata, evropskimi partnerji in Ukrajino, ZDA ne odstopajo od Natove politike odprtih vrat. Odgovorov ni podrobneje orisal rekoč, da želi z Rusijo ohraniti možnost diplomatskih pogajanj, čeprav je poudaril, da ameriški odgovor ne gre razumeti kot pogajalske pozicije ZDA. Je pa razložil, da odgovori predstavljajo že znana stališča ZDA in zaveznikov, hkrati pa so ZDA Rusiji ponudile zamisli, kje bi lahko v pogajanjih dosegli napredek pri vprašanjih skupne varnosti.
»Žogica je na ruskem igrišču,« je rekel Blinken. Opisal je tudi diplomatske aktivnosti, s katerimi po njegovem poskušajo odvrniti ruski napad na Ukrajino, ter priprave na obsežne gospodarske sankcije proti Rusiji, če se ta vseeno zgodi. Ob tem tako kot tudi predsednik ZDA Joe Biden ni izključil mogočih sankcij proti Vladimirju Putinu osebno, kar so poprej v Kremlju že označili za korak, ki bi šel predaleč in bi pomenil prekinitev diplomatskih odnosov. Med aktivnosti za odvračanje Rusije od napada, ki bi ga po oceni State Departmenta Rusija lahko izvedla sredi februarja, je Blinken uvrstil tudi dobave ameriškega orožja Ukrajini in odobritev baltskim državam, da lahko v ZDA kupljeno orožje pošljejo v pomoč Kijevu. »Kakor koli se bo Rusija odločila, ali da nadaljuje po diplomatski poti dialoga ali da obnovi agresijo na Ukrajino, mi smo na oboje pripravljeni,« je rekel in izrazil pričakovanje, da bo v prihodnjih dneh spet v stiku z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom.
Svarila za Belorusijo
Stoltenberg je podobno kot Blinken Rusijo vnovič pozval k deeskalaciji, hkrati pa ocenil, da se položaj še zaostruje zaradi napotitve več tisoč ruskih vojakov, stotin vojaških letal in sistemov protizračne obrambe S-400 na vaje v Belorusijo. Na ameriškem zunanjem ministrstvu so včeraj sicer Belorusiji zagrozili s posledicami, če bi dovolila Rusiji uporabo ozemlja za napad na Ukrajino ali bi na njenem ozemlju dovolila stalno namestitev ruskih vojakov.
Če bi se to zgodilo, bi lahko članice Nata premislile o krepitvi svoje vojaške navzočnosti na ozemljih beloruskih sosed (Poljske, Litve, Latvije in Estonije). »Pripravljeni smo na napotitev Natovih enot za hitro posredovanje,« je dejal Stoltenberg. Enote štejejo 5000 pripadnikov in jim ta čas poveljuje Francija. Zaradi morebitne agresije na Ukrajino pa se na Češkem, Slovaškem in v Romuniji pripravljajo na sprejem beguncev. Uradna Bukarešta je pripravljena na romunskem ozemlju gostiti tudi večje število Natovih vojakov.
Po dveh letih so včeraj potekali tudi pogovori držav normandijskega formata (Ukrajine, Rusije, Francije in Nemčije), v okviru katerega poskušajo v Donbasu doseči izvajanje mirovnih dogovorov iz Minska. Dogovorili so se o novem srečanju čez dva tedna, prav tako pa so se strinjali, da bi vse strani v Donbasu morale spoštovati dogovor o prekinitvi spopadov.
