Nemalokrat gre pri »one hit wonder« za glasbo, ki je lahko znana tako po melodiji kot po besedilu, ni pa znano, kdo je avtor. It's my party, ameriški hit iz leta 1963, ki ga radi vrtijo še danes, je take vrste. Pri vsega 16 letih je z njim uspela Lesley Gore, belopolta Newyorčanka, ki je kasneje postala LGBT-aktivistka. Z izjemo Supremes z Diano Ross na čelu je kot zasedbe z enkratnimi hiti mogoče oklicati tudi vse ameriške temnopolte dekliške skupine iz začetka šestdesetih kot Ronettes, Chiffons, Crystals, Marvelettes ali The Dixie Cups. Slednje so bile prav tako varovanke Phila Spectorja, ki so se leta 1964 pojavile z uspešnico Chapel of Love. Po tej skladbi so nase opozorile samo še z Iko, Iko, starim karibskim napevom, ki je kasneje doživel številne priredbe. A dva velehita v dveh letih ni slaba bera, mar ne?
Enkratne uspešnice so kot zadetek na lotu. Diverzija sistema, tudi manipulacija ali pač samo enkratno ujet trenutek oziroma ideja, ki jo je občinstvo prepoznalo. Ameriška glasba, o kateri se v neangleško govoreči Evropi ve manj, premore obilico enkratnih malih sladkorčkov. Kot na primer Breakaway, največji hit temnopolte pevke Irme Thomas, ki nikdar ni bil številka ena na lestvicah, vseeno pa je skladba prestala preizkus časa. Tudi po zaslugi priredbe Tracey Ullman iz leta 1983, ki ji je pospešila hitrost in jo naredila še bolj veseljaško.
Tequila
Simpatična je zgodba ameriške zasedbe The Champs, ki so jo leta 1958 v studiu sestavili menedžerji založbe, za katero so kot studijski glasbeniki snemali. Ko je zmanjkala skladba za B-stran plošče, je prisotni saksofonist ponudil svojo idejo in nastala je slavna skladba Tequila. Ni pa to edini prispevek Šampionov. Njihovo delo je prav tako Limbo rock, še en standard, ki mora biti v naboru skladb slehernega turističnega animatorja oziroma apres ski didžeja v zimskošportni diskoteki.
Enkratno so leta 1966 vrh lestvic dosegli tudi Question Mark & The Mysterians s skladbo 96 Tears, ameriška garažnorokerska zasedba, ki jo zgodovinopisje navaja kot prvi primer punk ansambla. V primeru recenzije njihovega koncerta leta 1971 se je namreč ameriški glasbeni kritik Dave Marsh domislil izraza punk rock. The Mysterians, ki jih je dvignil zgolj spontan interes občinstva, so bili na vrhu vsega nekaj mesecev, potem so se vrnili v garažne vode in razpadli.
A enkratne uspešnice niso nujno nastale po brezmadežni volji poslušalcev. Skladba Sugar, sugar, ki je vrh lestvic osvojila leta 1969 in je še danes del glasbene opreme radiev, je melodija iz otroške risanke, ki jo je izvajala fiktivna zasedbe Archies, za njo pa so stali studijski glasbeniki, ki se v nastopih v živo niso izpostavljali. Zgolj račune so imeli odprte, za dotok denarja od pravic. Studijsko igračkanje je navrglo tudi Na Na Hey Hey Kiss Him Goodbye, skladbo, ki so jo nekoč imele rade v programu terasne zasedbe na morju. Za njo je stala skupina glasbenikov pod imenom Steam oziroma založba. Kajti podobno kot je Brian Epstein, menedžer The Beatles, skladbi Love me do pomagal tako, da je s svojim denarjem kupil 10.000 kopij male plošče in zbudil zanimanje, je tudi založba Mercury v tem primeru pospešila prodajo z nakupom 100.000 kopij oziroma vložkom 50.000 dolarjev. Kar je povzročilo učinek snežne kepe in na koncu navrglo prek 6 milijonov prodanih primerkov.
Šale, ki so navrgle denar
Primer, da je »za hec« narejena skladba dosegla vrh, je tudi Spirit in the Sky Normana Greenbauma iz leta 1969. Greenbaum je pred tem skladal eksperimentalne popevke o jajčevcih iz vesolja, ki se hranijo s celimi mesti. Potem je po televiziji slišal peti country pevce in sestavil skladbo, v kateri nastopa Jezus in ki danes velja za eno najbolj predvajanih na pogrebih. Kot slučaj je nastala tudi Play That Funky Music (White Boy), potem ko je rock zasedbi Wild Cherry nekdo med nastopom v malem klubu grobo pripomnil: »Igrajte funk, belčki.« Res so poskusili s funkom in uspel jim je edini hit.
Po več letih poskusov se je uspešnica zgodila tudi britansko-ameriški zasedbi Katrina and the Waves. Od leta 1975, ko so nastali, so leta 1985 igrali na malih prizoriščih in tuhtali, kaj storiti, potem pa jim je uspel napev, v katerega so vložili 1200 dolarjev studijskih stroškov in ki danes prinaša milijon dolarjev na leto. Gre za skladbo Walking on Sunshine, ki je ena najbolj eksploatiranih skladb v reklamne namene.
Tako evropop sedemdesetih kot disko sta bila polna enkratnih uspešnic. Mnoge smo že predstavili, vendar pa ne tudi dveh, posvečenih borilnim športom. Prva je skladba Kung Fu Fighting, disko hit Jamajčana Carla Douglasa iz leta 1974, ki po naboru postaje VH1 spada med deset največjih »one hit wonder« skladb vseh časov. Ne gre pa pozabiti tudi skladbe In Zaire Angleža Johnnyja Wakelina, posvečene dvoboju Muhammada Alija in Georgea Foremana, prav tako iz leta 1974, ko sta se omenjena v Kinšasi pomerila za svetovnega prvaka. In je Wakelin, kot večina, navijal za Alija.
Uspešne manipulacije
Ob manipulacijah Franka Faraiana, ki je zagrešil Boney M in lažne Milli Vanilli, sta nemškim glasbenikom uspeli vsaj še dve veliki potegavščini, mimo katerih se ne da. Prva je uspešnica Carbonara (e una Coca-Cola), ki jo je posnela zasedba Spliff, sicer skupina spremljevalnih glasbenikov Nine Hagen. Drugi so seveda zasedba Trio z minimalističnim hitom Da, Da, Da iz leta 1982. Težko je najti še koga, ki je na tako minimalističen in produkcijsko cenen način premagal milijone težko konkurenco. Zgolj z idejo. Drugi njim podobni so se vendarle potrudili bolj. Kot na primer The Buggles z napevom Video Killed the Radio Star, ki je med drugim prva skladba, ki so jo leta 1981, ko so začeli oddajati, predvajali na MTV. Zagrešili so jo trije studijski producenti z razvpitim Angležem Trevorjem Hornom na čelu, vendar je to edina uspešnica. Podobna je zgodba s skladbo Funky Town zasedbe Lipps Inc iz leta 1978, ki je uspela skupini ameriških studijskih glasbenikov, ki kot živa zasedba nikdar niso obstajali, kar je sicer ozadje premnogih disko hitov, ki so se »štancali« v evropskih in ameriških studiih.
Edinstveni Baccara
Osemdeseta so bila polna pop poskusov glasbenikov, ki so izšli iz punk rocka. Takšen primer so bili tudi Dexys Midnight Runners, angleška zasedba, nad katero je bedel Bernard Rhodes, menedžer punk prvakov Clash. Leta 1982, potem ko so enkrat že razpadli, jim je uspela uspešnica Come On Eileen, s katero so v ZDA zasedli prvo mesto lestvice in ki obenem sodi v vrh kategorije enkratnih uspešnic.
Vendar pa nikdar, ko govorimo o tem, koliko je kdo iztržil z eno skladbo, ne smemo pozabiti španskega dua Baccara, v katerega sta se leta 1977 združili María Mendiola in Mayte Mateos, plesalki, ki sta na Kanarskih otokih zabavali nemške turiste in dojeli, kako dovzetni so za španske ritme. Ob pomoči nemških producentov je nastala skladba Yes Sir, I Can Boogie, ki na lestvici najbolj prodajanih singlov vseh časov zaseda deveto mesto in je brez konkurence najuspešnejši »one hit wonder« vseh časov.