»S prijavo nasilja žrtev stopi korak naprej, a pogosto tudi dva nazaj,« pravi Vlasta Nussdorfer. »Storilec lahko zaostri nasilje, lahko ji onemogoči dostop do denarja, predvsem pa žrtev pogosto ostane brez podpore prijateljev in sorodnikov, ki ne znajo ali ne zmorejo pomagati, se pretvarjajo, da nasilja ne vidijo, v redkih primerih pa se celo obrnejo proti njej, češ, kaj si naredila, trapa. Prepuščena sama sebi žrtev pogosto zdrsne v še hujšo stisko in dogajajo se res hude stvari.«
Vlasta Nussdorfer poudarja, da ni enostavno oditi iz nasilnega doma, še posebej ne z otroki. »Varne hiše so začasna rešitev, potem pa se je treba postaviti na noge in osamosvojiti ... Ekonomsko nasilje je postala nova oblika nasilja. Vse se vrti okoli financ. Še posebej zdaj, v epidemiji, so žrtve zaprte po domovih s svojimi nasilnimi partnerji in nihče jih niti ne vidi, da so pretepene. Če pa jih že vidijo, rečejo, tega si ne smete dovoliti! Ne smete dovoliti … Lepe besede, resnične. A če si brez sredstev in možnosti, da zase in svoje otroke najdeš varno in dostopno stanovanje, ki ga boš zmogel plačati, ti še tako lepe besede nič ne pomagajo!«
Žrtvam pomagati takoj in celostno
Beli obroč Slovenije se trudi, da bi žrtvam družinskega nasilja nudili pravočasno in celostno pomoč, ki bi jim omogočila izstop iz nasilnih odnosov. Pomoč obsega pravno, psihosocialno in finančno podporo.
»Cilj je, da se žrtve osvobodijo in postavijo na lastne noge. Naše svetovalke lahko že v prvem telefonskem klicu žrtvi nudijo osnovno pravno pomoč ter jo podprejo pri naslednjih korakih. Če je treba, žrtev nemudoma dobi psihoterapevtsko pomoč, lahko ji pomagamo izpolniti kakšno vlogo ali vzpostaviti stik s policijo ali tožilstvom. Žrtve, ki so že podale prijavo nasilja, prostovoljci pogosto pospremijo na sodišče, da so v postopkih močnejše in manj same, veliko pozornosti pa namenjamo tudi podpori otrokom žrtev nasilja, ki odraščajo v okolju, polnem finančnega odrekanja, negotovosti, napetosti in stisk,« našteva Vlasta Nussdorfer.
Ta hip v društvu deluje 46 prostovoljcev, večinoma socialnih delavk in delavcev ter pravnic in pravnikov. »Društvo Beli obroč smo ustanovili člani Društva državnih tožilcev Slovenije in sicer po vzoru avstrijskih kolegov. Kot predsednica tožilskega društva sem na obisku v Celovcu srečala gospoda Mirka Boročnika, zavednega Slovenca, ki je kasneje kot prvi Slovenec postal vodja celovškega tožilstva. Seznanil me je z avstrijsko organizacijo 'Weisser Ring', Beli obroč, ki v Avstriji že od leta 1978 pomaga žrtvam nasilja. Beseda je dala besedo in tako smo 5. decembra 2003 na pravni fakulteti v Ljubljani po vzoru Avstrije ustanovili Beli obroč Slovenije,« pripoveduje Vlasta Nussdorfer.
Vlasta Nussdorfer se spominja, da je v prvih letih delovanja Belemu obroču posvečala vse svoje proste urice. »Dopoldne v službo, popoldne na društvo, čez vikende pa po vsej Sloveniji na predavanja, poučevanja, izobraževanja in donatorske dogodke. Na leto sem odgovorila tudi na pet tisoč pisem žrtev! Pomagali smo povsod, kjer se je le dalo, govorili o nasilju in osveščali svoje stanovske kolege, pravnike, odvetnike, medije in predvsem žrtve.«
Nasilje v epidemiji
Ko je postala varuhinja človekovih pravic, je predsedovanje in delovanje v društvu opustila, a z društvom še zmeraj občasno sodeluje in ga podpira. V zadnjih mesecih jo skrbi predvsem vprašanje nasilja v času epidemije.
»Zaradi epidemije smo nasilje potisnili v drugi plan zanimanja, a to ne pomeni, da se ne dogaja. Nasprotno! Ogromno žrtev nasilja imamo. Starejši ljudje, ki so ujetniki lastnih domov in slabih družinskih odnosov. Pa nasilje nad invalidi, ki je skoraj povsem prezrto. Še vedno so največje žrtve nasilja ženske, kar je zelo povezano tudi s perečo stanovanjsko problematiko po vsej državi.«
V zadnjih mesecih v Društvu Beli obroč opažajo tudi specifično družinsko nasilje, povezano s skrbništvom otrok. »Kličejo ločeni očetje, ki ne morejo do stikov z otroki. Mame rečejo, je covid, in otroci po več mesecev ne vidijo očeta. Žrtve nasilja svoje travme pogosto prenašajo na svoje otroke, zamere med starši se vlečejo iz generacije v generacijo. Ljudje v nasilju kar potrpijo, vztrajajo, vsi pa nekam tonejo.«
Vlasta Nussdorfer pripoveduje, da na društvo Beli obroč Slovenije kdaj pokličejo tudi profesorji srednjih šol, ki opažajo, da so njihove dijakinje že žrtve nasilja v partnerskem odnosu. »Šestnajstletno dekle ima fanta, ki jo tepe, a noče priznati. Otroci in mladi pogosto niti ne vedo, da so žrtve kaznivih nasilnih dejanj, ki ne sodijo v običajne, normalne in zdrave odnose. Menijo, da gre za enkratni dogodek in da bo minilo samo od sebe. Zato je izjemno pomembno, da mlade osveščamo o nasilju, tako fizičnem kot psihičnem, in zelo pohvalno je, kadar šolski delavci nasilje, ki ga opazijo, jasno naslovijo.«
»Na fakulteti sem vedno rekla mladim: poglejte okoli sebe in se aktivirajte. Karkoli boste naredili prostovoljno, bo darilo za vas, ne le za druge. Prostovoljno delo te bogati, saj nabiraš znanje, vedenje, spoznaš, kako živijo drugi ljudje. To je izjemnega pomena za družbo. Čeprav ni prav, da bi država slonela samo na nevladnikih, brez njih sistem ne deluje. Zato država mora plačevati nevladne organizacije. Plačevati in tudi nagraditi,« je prepričana Vlasta Nussdorfer.
