Tako ni niti malo čudno, je pa vseeno ob omenjenem fokusu v izpuste motorjev malo znano in premalo poudarjeno, da avtomobili okolje z mikrodelci onesnažujejo tudi na druge načine. In to vsi avtomobili – da, tudi ko mimo vas zapelje električni avtomobil, v okolje sprošča nevarne snovi. Le da jih pač ne izpusti iz izpušne cevi, marveč je že več raziskav pokazalo, da pnevmatike in podlaga ob medsebojnem stiku prispevajo k nastajanju mikroskopsko majhnih trdih delcev PM 2,5 in PM 10, ki lahko prodrejo globoko v pljuča in so tesno povezani z akutnimi okužbami dihal, pljučnim rakom ter kroničnimi boleznimi dihal, srca in ožilja. Kar je navsezadnje logično – pnevmatike se seveda obrabljajo, gumena zmes pa, medtem ko z njih izginja, ne izhlapi v nič.
Jasno, na tak način okolje onesnažujejo vsi avtomobili, a še zdaleč ne vsi enako. Težava, ki dodatno obremenjuje električne, ki so s tega vidika večinoma še posebej umazani, je, da so ti z vedno večjimi baterijami tudi vedno težji. Težji avtomobili (in seveda druga večja prevozna sredstva) in njihove večje pnevmatike pa na tak način okolje obremenjuje precej bolj. To je dokazal tudi test obrabe pnevmatik, ki ga je v sodelovanju s partnerskimi klubi opravila AMZS in pri katerem so se prvič osredotočili na opisani vidik onesnaževanja. V okviru teh testov so v zadnjih treh letih natančno spremljali obrabo skoraj 100 različnih pnevmatik ter med drugim prišli do zaključka, da povprečni izpust gumenih delcev na osebni avto znaša približno 120 gramov na 1000 kilometrov. Seveda pa so se, tako kot pri vseh drugih lastnostih, ki jih že leta in desetletja ugotavljajo pri testih pnevmatik, različne odrezale različno.
V vsakem primeru je najpomembneje, da se tudi o tem vidiku onesnaževanja začne govoriti in da te rezultate v zakup vzamejo tudi kupci novih pnevmatik. Za začetek, pred nakupom novih, pa je priporočilo enako, kot ga v zvezi s pnevmatikami poudarjamo vseskozi: pravočasna menjava zimskih pnevmatik z letnimi (in obratno) ter redna kontrola tlaka pnevmatik.