»Prva eksplozija je bila oglušujoča. V ušesih nam je tako zvonilo, da se nismo slišali med seboj. Z rokami smo si dali vedeti, da je čas za beg,« je za Reuters o prvih urah kaosa na tihooceanskem otočju Tonga spregovoril lokalni novinar Marian Kupu. Z družino so se zatekli na varno, stran od obale. Posledice uničujočega podvodnega vulkana so jih pustile brez besed. Kjer so nekoč stale hiše, danes ležijo le še kupi kamenja, prekritega z debelo plastjo pepela. Sredi ulic ležijo debla dreves. Do petnajst metrov visoki valovi so porušili vse, kar jim je stalo na poti. Posnetki prikazujejo popolno opustošenje, vasi so izginile z obličja zemlje, tiste, ki so ostale, pa so močno poškodovane. Kar ni nič čudnega, saj naj bi bila sila izbruha podvodnega vulkana Hunga Tonga-Hunga Ha'apai kar 500-krat močnejša od eksplozije jedrske bombe, ki so jo ZDA konec druge svetovne vojne odvrgle na Hirošimo, so izračunali Nasini raziskovalci. Na srečo so od nekaj več kot sto tisoč prebivalcev na okoli 170 otokih in otočkih umrli »samo« trije. Tako vsaj kaže statistika teden dni po katastrofi.
V normalno stanje se Tongi še dolgo ne bo uspelo vrniti, saj bo zaradi poškodovanega podvodnega kabla za internet in telefonijo od preostalega sveta odrezana še vsaj kakšen mesec. Klice je trenutno mogoče opravljati zgolj prek satelitske povezave. Prvi žarek upanja na malo lepše dni so letala z nujno pomočjo, hrano, kompleti za zasilna bivališča, električnimi generatorji, higienskimi pripomočki in predvsem pitno vodo. Zaradi pepela in umazanije, ki ju je prinesel cunami, so vode namreč močno onesnažene, po ocenah Rdečega križa otočanom grozita kolera in diareja, zaradi uničene letine pa tudi pomanjkanje hrane. Zaradi strogih pravil med pandemijo covida-19, ki so na na otočju doslej uspešno preprečevala okužbe, bodo vso pomoč dostavili brez stikov z ljudmi. Posadke bodo na tleh ostale le po uro in pol. Na poti so tudi že ladje s humanitarno pomočjo.
V morju preživel 27 ur
»Primanjkuje nam vsega, najbolj pa vode. Samo čistimo, čistimo in čistimo, pepel je vsepovsod. Od vsega prahu komaj dihamo,« je za Reuters po telefonu povedal Branko Sugar, lastnik prodajalne pijač in ribiškega podjetja. Povezavo je med pogovorom nenehno prekinjalo. V času izbruha vulkana sta s sinom lovila ribe. »Po prvem glasnem poku se je proti čolnu začel valiti največji val, kar sem jih kdaj videl. Rešil naju je hiter in okreten čoln. Po vseh pravilih pa sploh ne bi smela biti več živa,« se zamisli. Ko je val dosegel obalo, so z neba začele padati skale. »Kot bi deževalo kamenje,« se spominja. Modro nebo je v trenutku počrnelo, okolica se je začela utapljati v pepelu, čoln je začelo premetavati hudo neurje. Komaj sta se prebila do obale, za 19 kilometrov sta potrebovala več kot tri ure. Malo manj ali pa malo več sreče od njiju je imel 57-letni Lisala Folau, ki ga je v soboto zvečer s kopnega odneslo v morje. Slišal je klice sina, ki ga je iskal, a se nanje ni odzval. »Nisem hotel, da bi me šel reševat v valove.« Sredi oceana mu je uspelo preživeti neverjetnih 27 ur. Med domačini je zdaj znan kot Aquaman, pri nas bi mu rekli povodni mož. Preden se mu je uspelo povzpeti na veliko deblo, ga je voda kar devetkrat potegnila v globino. »Prepričan sem bil, da je konec z mano. Na površju sem se ohranjal samo z rokami,« opisuje srhljivo preizkušnjo. Možakar je namreč napol invalid in mu noge ne služijo najbolje. V več kot enem dnevu mu je počasi uspelo preplavati nekaj več kot sedem kilometrov.
Kot velikega junaka tragične zgodbe domačini opevajo rojaka Pito Taufatofuo, športnika, ki je že na treh otvoritvenih slovesnostih na olimpijskih igrah nosil zastavo Tonge. Izstopal ni zaradi športnih dosežkov, temveč ker je bil odet v tradicionalno oblačilo, mišičaste prsi pa je imel izdatno naoljene, da so se lesketale v soju žarometov. Tekmovalec v tekvondoju in teku na smučeh je v le nekaj dneh zbral okoli 300.000 evrov, s katerimi bodo pomagali tistim v največji stiski, preostalo pa namenili za obnovo šol in bolnišnic. Sporočil je, da je njihova več kot sto let stara družinska hiša po več ciklonih preživela tudi tokratni cunami. Otočju so na pomoč priskočile še Nova Zelandija, Avstralija, Japonska, Francija, Kitajska in mnoge druge države.
