Stranka SD pa takšno ravnanje mirno spremlja, zato se sprašujemo, ali predsednica stranke Tanja Fajon s tem plačuje kakšen »dolg« do Pahorja, ki ji je pomagal do službe v bruseljskih sobanah. In ali je stranka SD v odnosu do svojega bivšega predsednika ujetnica Fajonove? Ali je stranka SD, ki je nekakšen neoliberalni surogat, ki je zapustila delovno ljudstvo in se priklonila kapitalu, res vredna oznake socialdemokratska? To bi morale biti teme in samospraševanje znotraj SD, ki je žal že davno izgubila svojo identiteto.
Bližajo se parlamentarne volitve in zanimivo bo, s kakšnimi slogani in obljubami bo tokrat nastopila SD. Ali bodo volilci zopet nasedli obljubam, ki so jih zadnja leta vedno razočarale? Slovenski prostor je v resnici dobesedno lačen neke poštene socialdemokracije, ki se bo zavzemala za malega človeka in za srednji razred, ki hitro izginja. Pravijo, da naj bi bile te volitve zgodovinsko usodne, zato se morajo v SD in tudi v celotni tako imenovani levi opciji vprašati, kdaj bo konec uničevanja delovnih ljudi in upokojencev. Mladi in njihova perspektiva so pa še posebej ogroženi: nimajo možnosti redne zaposlitve, ustvarjanja eksistence in grajenja družine v normalnih bivanjskih razmerah. Zadnje čase se celo šolstvo podreja politiki, in lahko že vidimo, če jim bo to uspelo, kakšno indoktrinirano generacijo želijo ustvariti. Takšno šolstvo bo na koncu res vzgajalo »nemške ovčarje«, kot je dejal neki znani cerkvenež, ki je prejel visoko priznanje predsednika Pahorja.
Zato je skrajni čas, da se članstvo stranke SD vpraša, kam vse to pelje in kje je njihovo mesto. Ali bodo odšli v zgodovino skupaj s Pahorjem ali pa bodo odprli nov list in se pozicionirali na mesto, ki jim po izročilu pripada.
Petra Lužnik, Ljubljana
