Sestankujejo redno, toda delujejo nepovezano. Ne razumejo, da za zmago potrebujejo politično prebujenje, in upajo, da jim bosta pri tem pomagala civilna družba in splošno nezadovoljstvo ljudi. Očitno bo Kul v nagovoru volilcev morala storiti precej več kot sejati upanje, da se bodo stvari vrnile v običajno stanje, če ji volilci podarijo volilno zmago. Takšne fantazme so jih nazadnje pokopale pred dvema letoma.
Defenzivna pozicija strank Kul postaja osrednji predvolilni problem države, ne Janševa ofenzivna drža. Volitve niso zgolj tehnični nagovor politične izbire, štiriletni nadomestek za namerno depolitizacijo družbe, ki ne premore moči za radikalnejše družbene spremembe. Dejansko je treba prežvečeno politično formulo, da je vse mogoče, spremeniti v prepričanje, da nemogoče prihaja. V navidezno brezizhodnih političnih razmerah je treba improvizirati in v tem je zametek svobode, ki prepričuje ljudi. Tudi če ne vemo, kaj storiti, morajo stranke Kul ukrepati takoj, inertnost lahko privede do nepričakovane volilne katastrofe. Mladina
