Njim namreč sodelovanje ni dovoljeno, ker je večina prepričana, da so politiki poklicni lažnivci, profesionalcem pa ne dovolijo, da bi se pomerili na tekmi. Kot je povedala gostiteljica srečanja Marija Vukoja Lastvić, se je vse skupaj začelo, ko so nekega večera sedeli za mizo njen oče in njegovi prijatelji. Pripovedovali oziroma izmišljali so si zgodbe in zgodbice ter se ob tem nepopisno zabavali in smejali. Tudi tokrat, že devetnajstič po vrsti, je tekmovanje potekalo pod geslom »Dobro se zlaži in ostani živ«, naslov najboljšega lažnivca pa je osvojil Marinko Šarić iz kraja Široki Brijeg. O čem je govoril? O povsem vsakdanjih temah, med drugim o puranih in opankah: »Vedno za nastop uporabim anekdote in pripovedi iz preteklosti, zgodbe, ki sem jih slišal od starejših, zgodbe, ki so povsem verjetne.« In kaj je najpomembnejše za dobrega lažnivca? »Ne sme imeti treme, ampak redki so takšni. Najpomembnejše pa je, da zna pripovedovati. To je bolj pomembno od same zgodbe, ki jo pripoveduje. In mogoče še dokaj šokantna trditev – večina povedanega se je v resnici zgodila,« je nekatere skrivnosti razkril Slobodan Odak, predsednik sveta lažnivcev, najvišjega organa tega tekmovanja.
Prvak med lažnivci
Najbolj znano tekmovanje lažnivcev že od začetka 19. stoletja vsako leto poteka v neki majhni gostilnici v Cumbriji v Veliki Britaniji, vse bolj pa se »uveljavlja« tudi tekmovanje v Blidinju, kraju na jugu Bosne in Hercegovine. Čeprav tekmovanje nima kakšnih posebnih pravil in omejitev, vseeno obstaja izjema, nanaša pa se na politike.
Zmagovalec 19. tekmovanja Marinko Šarić. (Foto: Hajdučke vrleti)
