Poročilo je pripravila odvetniška družba Westpfahl Spilker Wastl, ki je analizirala obravnavo primerov zlorabe otrok v nadškofiji München in Freising med letoma 1945 in 2019.
Tožilstvu je družba že lani posredovala 42 primerov domnevnih zlorab, je za dpa povedala tiskovna predstavnica tožilstva Anne Leiding. Kot je dodala, preiskava zadevajo le tiste cerkvene predstavnike, ki so še vedno živi.
Omenjeno škofijo je med letoma 1977 in 1982 vodil Joseph Ratzinger, kasnejši papež Benedikt XVI., ki mu poročilo sedaj očita, da ni ukrepal v štirih primerih zlorabe otrok s strani duhovnikov.
Papež Benedikt XVI., ki vse od odstopa leta 2013 prebiva v Vatikanu, je tako eden od treh nemških kardinalov, obtoženih neprimernega ravnanja v zvezi z obtožbami o spolnih zlorabah.
Obtožbe na račun njegovega naslednika Friedricha Wetteja se nanašajo na 21 primerov, med obtoženimi pa je tudi sedanji nadškof, kardinal Reinhard Marx, in sicer v zvezi z dvema primeroma.
Benedikt XVI. ni bil na sestanku
Benedikt XVI. je večkrat poudaril, da se leta 1980 ni udeležil sestanka, na katerem so se odločili, da duhovnika, ki je zlorabljal dečke v škofiji Essen, premestijo na Bavarsko. Kljub temu je odvetniška pisarna v svojem poročilu predložila zapisnik, v katerem je razvidno, da se je srečanja udeležil tudi Ratzinger.
Papež Frančišek je medtem danes pozval k strogi uporabi kanonskega prava v boju proti zlorabam v katoliški cerkvi. »Cerkev si z božjo pomočjo prizadeva za pravičnost do žrtev zlorab naših članov s posebno pozornostjo in strogostjo kanonskega prava,« je dejal Frančišek.
Frančišek je opozoril tudi na nedavne reforme, zaradi katerih se lažje ugotavlja odgovornost storilcev zlorab v cerkvi. »Samo po sebi to ne more zadostovati za zajezitev tega pojava, je pa pomemben korak k vzpostavitvi pravičnosti,« je pojasnil 85-letni papež.
