Rusko zunanje ministrstvo je že 17. decembra lani objavilo osnutek sporazuma o varnostnih jamstvih med Rusijo in ZDA ter osnutek sporazuma o zagotavljanju varnosti Rusije in držav članic Nata.
Sedaj pa dodaja zahtevo po umiku tujih vojakov, opreme in orožja, katere cilj je obnoviti konfiguracijo iz leta 1997 za tiste države, ki takrat niso bile članice Nata, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Zahteve prihajajo v luči današnjega sestanka v Ženevi, kjer poteka zadnji poskus za rešitev varnostnega vprašanja Ukrajine med ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinkenom in ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.
Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo ocenil, da bo obstaja velika verjetnost ruskega napada in skupaj s svojimi zaveznicami opozoril na stroge gospodarske sankcije v primeru invazije. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je Bidnove pripombe označil za destabilizacijske.
Medtem ko ZDA in njihove zaveznice zahtevajo umik ruskih vojakov, pa Moskva zahteva varnostna jamstva in ustavitev širjenja vojaške zveze Nato proti vzhodu.
Od leta 1997 veliko novih članic Nata
Maja 1997 sta Moskva in Nato podpisala Ustanovno listino o odnosih, sodelovanju in varnosti, v katerem sta potrdila, da drug drugega ne obravnavata kot nasprotnika, ter opredelila mehanizem posvetovanja, sodelovanja, skupnega odločanja in ukrepanja.
Madžarska, Poljska in Češka so se Natu pridružile leta 1999, Bolgarija, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška, Slovenija in Estonija leta 2004, Albanija in Hrvaška leta 2009, Črna gora leta 2017 in Severna Makedonija leta 2020.
V Romuniji je na rotacijski bazi nastanjenih okoli 1000 ameriških in 140 italijanskih vojakov, pa tudi več deset poljskih vojakov. Bolgarija pa ima z ZDA dogovor o napotitvi do 5000 vojakov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
