Osemletna podgana Magawa je rešila na tisoče življenj, zato so jo številni Kambodžani častili kot veliko junakinjo. »Njen prispevek omogoča pripadnikom marsikatere kamboške skupnosti, da živijo, delajo in se igrajo brez strahu pred izgubo življenja ali dela telesa,« so ob njeni smrti zapisali pri belgijski neprofitni organizaciji Apopo. Magawa, ki se je lani upokojila kot najuspešnejša in najbolj izurjena podgana, je imela sposobnost zavohati eksplozivne naprave. Njeni skrbniki so povedali, da je ostala igriva vse do zadnjih dni, le malce počasnejša je postala in imela slabši apetit.
Zlata kolajna za dosežke
Magawa je bila afriška podgana velikanka, rojena v Tanzaniji. S skrbnim usposabljanjem se je skupaj s podganjimi kolegi urila v prepoznavanju kopenskih min in opozarjanju nanje, da so jih lahko strokovnjaki varno odstranili. Tudi znotraj svoje »vojaške enote«, ki deluje v Kambodži, je veljala za izjemnega vohljača: v štirih letih je pomagala očistiti več kot 2,4 kvadratnega kilometra ozemlja. Pri tem je našla 71 protipehotnih min in 38 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev.
Za svoje dosežke je leta 2020 prejela tudi eno najvišjih britanskih priznanj za živali. Na virtualni slovesnosti je dobrodelna organizacija PDSA Magawi podelila zlato medaljo za njeno reševalno delo. »Prvič v naši 77-letni zgodovini smo medaljo podelili podgani,« je med slovesnostjo pojasnil predsednik PDSA John Smith. Magawina medalja je bila izdelana v primerni velikosti, da se je prilegala njeni delovni oprsnici.
Učenje in nagrajevanje z banano
Christophe Cox, izvršni direktor in soustanovitelj organizacije Apopo, je pojasnil, da so pred leti začeli razvijati nove tehnike za odkrivanje eksplozivov, potem ko je analiza pokazala, da je odkrivanje kopenskih min najdražji in najdolgotrajnejši del naloge. »Tako smo prišli na idejo o uporabi podgan, saj so izjemno hitre. V pol ure lahko pregledajo površino 200 kvadratnih metrov, to je velikost teniškega igrišča, kar bi ročnemu odstranjevalcu min vzelo štiri dni.«
Magawa se je rodila v Tanzaniji leta 2014. Po dveh letih zahtevne socializacije in šolanja za vohanje min, ki jo je prevzela organizacija Apopo, se je preselila v Siem Reap. Apopo uporablja metodo pozitivnega spodbujanja, se pravi nagrajevanja s hrano za dobro opravljeno nalogo, kot je iskanje tarč ali hoja po površini. Korak naprej je bilo usposabljanje za razlikovanje predmetov po vonju, pri čemer so se osredotočili na eksplozivne vonjave.
Čeprav podgane slabo vidijo, so zaradi svojega izjemnega voha in velikosti idealne za takšno delo, saj so prelahke, da bi sprožile mino. Ko zaznajo mino, jo rahlo popraskajo in tako sporočijo, da so jo našle. In njihova nagrada? Najraje košček banane.
Bolj nadarjena od Ratatouilla
V Kambodži je Magawa veljala za najboljšo med svojimi delovnimi vrstnicami. V vodu so se radi pohvalili, da je veliko bolj nadarjena od kuharske podgane Ratatouille iz animirane risanke. »Pa še bolj ugledna je, saj je za svoje junaško delo prejela medaljo,« so povedali tisti, ki so delali z njo. Kot tudi, da je bila Magawa kljub svoji nevarni službi povsem običajna podgana, ki se je sprostila z žvečenjem velikega kosa lubenice, poganjala kolo v svoji razkošni kletki in si znala zagotoviti zadostno količino dnevnega dremeža. »Ponosen sem, da sem vsa ta leta delal z njo. Zame je zelo posebna živalca,« je pred dvema letoma o svoji »sodelavki« povedal vodnik Malen, ki je z Magawo delal od prvega dne, ko je prispela v Kambodžo.
