V začetku leta 2021 je bila pred nami naravnost idealna formula za visoko gospodarsko rast. Začela se je množična proizvodnja cepiv proti covidu, gospodarstvo je izšlo iz recesije, pri prebivalstvu se je nakopičil denar iz državnih pomoči, ker ga niso mogli prej trošiti, monetarna politika pa je bila izjemno stimulativna. V Triglavu Skladih smo imeli januarja 2021 eno najbolj optimističnih napovedi za delnice v zadnjih letih, pa smo bili še preveč konservativni. Moč okrevanja je presenetila vse – od finančnih vlagateljev do podjetij in ne nazadnje vplivala na visoko inflacijo. Napovedi dobičkov in poslovanja so se izboljševale iz meseca v mesec. Ameriške delnice so tako vključno z dividendami ustvarile skoraj 36-odstotni donos, evropske pa 22-odstotnega.
Kakšne naložbene priložnosti in tveganja bodo vodila finančni svet v letu 2022?V letu 2022 se zaradi visoke inflacije skoraj ne bo dalo zaslužiti pozitivnega realnega donosa z obveznicami. Za kakršen koli poskus ustvarjanja pozitivnega donosa bo treba posegati po bolj tveganih instrumentih – delnicah. Delnice bodo prav tako med letom podvržene pritiskom zaradi napovedanega dvigovanja obrestnih mer ob boju z inflacijo, kar lahko spodbudi varčevanje in nižjo potrošnjo – posledično nižjo rast dobičkov od pričakovanj. Ključno bo, kako previdne bodo centralne banke pri izvajanju protiinflacijskih ukrepov.
Katere regije bodo vlečni konji gospodarske rasti? Kaj se obeta naši regiji, regiji Balkan?Vlečni konji gospodarske rasti bodo v letu 2022 predvsem razvite regije – ZDA in Evropa, na drugi strani pa se Kitajska kot glavna predstavnica trgov v razvoju sooča z gospodarskim upočasnjevanjem, ki ga že naslavlja z monetarnimi spodbudami.
Regija Balkan ima relativno ugodne kazalnike vrednotenja in spodbudne napovedi za rast, vendar je večina trgov že dlje časa nizko likvidnih. V zadnjih petih letih je bil najbolj donosen slovenski trg in pričakujemo, da bo tako ostalo tudi v letošnjem letu. Močnejšega izboljšanja likvidnosti ne bo, zato regija za velike institucionalne vlagatelje ni zelo privlačna, izbira naložbenih možnosti pa je majhna.
Turizem in storitveni sektor se soočata s kadrovsko sušo. Kaj kažejo vaše napovedi temu sektorju?Kadrovska suša v storitvenem sektorju, predvsem gostinstvu in turizmu, dodaja k inflacijskim pritiskom in bo trajala, dokler se situacija vsaj približno ne vrne na predpandemične ravni. Ko bodo potrebe po kadrih zares velike, jih bodo turistična dejavnost in gostinstvo privabili z višjimi plačami im seveda dvignili cene (inflacija). Višje plače pa bodo privabile več delavcev – na neki točki se bo vzpostavilo ravnovesje, zelo verjetno pa še ne v letu 2022.
Katere regije, sektorji in naložbeni razredi imajo največje možnosti za rast?Med regijami vidimo manjša tveganja in večjo potencialno rast na razvitih trgih, predvsem v ZDA in Evropi, med sektorji se nagibamo k bolj cikličnim sektorjem, kot so industrija, finance, potrošne dobrine, dobre obete pa kažeta tudi sektor zdravstva in komunikacijskih storitev. Pri naložbenih razredih verjamemo, da bodo delnice najbolj donosne, pri čemer pot ne bo tako mirna, kot je bila lansko leto.
Kaj svetujete investitorjem? Ali je Slovenija za njih privlačna? Kaj bi lahko storili na tem področju?Investitorjem svetujemo, da vsaj del svojih prihrankov (odvisno od zmožnosti posameznika) namenijo za naložbe z višjim pričakovanim donosom – delniške sklade oziroma delnice, saj bodo le tako lahko dosegali pozitivno realno donosnost v prihodnjih letih. Predvsem pa naj investirajo za daljše časovno obdobje, saj se jim verjetnost, da bi ustvarili izgubo, na tak način minimizira.
Delnice slovenskih blue chipov so v minulem letu dosegale visoke donose. Menimo, da je pri delnicah nekaterih podjetij še prostor za rast. Slovenski trg je zanimiv tudi za vlagatelje, ki iščejo visoke dividendne donose, saj je donos borznega indeksa SBITOP trenutno višji kot 4 odstotke, kar je bistveno več kot drugje v Evropi in več, kot lahko ustvarijo denimo z oddajanjem nepremičnin v najem. Zaradi nizke donosnosti depozitov pričakujemo, da se bo del sredstev prebivalstva še naprej prelival v sklade in na borze, tudi v slovenske delnice.
