Tudi v športu, tako kot na marsikaterem drugem področju, se številnih dogodkov iz preteklosti spominjamo z nostalgijo, s prijetnimi občutki. Pri tem večkrat uporabimo izraz, da je šlo »takrat in takrat« za romantično obdobje posameznega športa. Denimo v zvezi z navezanostjo na določeno okolje, na klub. Medtem ko se je v preteklosti precej pogosto dogajalo, da je posamezen športnik v nekem klubu preživel skoraj celotno člansko kariero, je v zadnjem času, ko smo priče megalomanskim prestopom, kaj takega skoraj nemogoče. Medtem ko je imel skoraj vsak nogometni klub še pred kakim desetletjem ali dvema v svojih vrstah po dva, tri take nogometaše, je dandanes že po enega takega težko najti v celotni posamezni ligi. In v tej luči je zelo aktualen nedavni podpis pogodbe italijanskega reprezentanta Lorenza Insigneja s klubom iz severnoameriške lige MLS Torontom.
Rekordni znesek
Če za koga, se je namreč za lokalnega neapeljskega heroja, ki je v očeh marsikaterega tamkajšnjega navijača dosegal status legendarnega Diega Maradone, zdelo, da ga nikdar ne bomo videli igrati v drugem klubskem dresu, kot je tisti od Napolija – če seveda ne upoštevamo tega, da so ga nekajkrat posodili v manjše klube ob začetku kariere. Tridesetletni Neapeljčan je namreč v preteklosti vseskozi zavračal bogate ponudbe domačih in tujih klubov, na vseh ravneh izražal ljubezen do svojega domačega kluba in ponavljal, da bi rad v njem ostal do konca kariere. Ne nazadnje je zanj odigral že 417 tekem, s čimer je na četrtem mestu večne lestvice, na istem mestu pa je tudi po številu doseženih golov – s 114 mu do tretjega Maradone manjka le še gol. In tega, pa še kakšnega, bo skoraj gotovo še dosegel, saj se v Toronto seli šele po koncu sezone, vseeno pa njegovega odhoda, za nameček na vrhuncu moči v ligo MLS, kamor odhajajo najboljši evropski igralci kvečjemu v zadnjih izdihljajih svoje kariere, še pred kratkim ni pričakoval nihče.
Številni menijo, da je prav to nov dokaz Insignejeve ljubezni do Napolija, saj so se zanj zanimali vsi veliki italijanski ter tudi ogromno evropskih klubov, a da ni želel dopustiti niti najmanjše možnosti, da bi kadar koli zaigral proti »svojim«. Spet drugi so prepričani, da ga je pač premamil denar. V Torontu bo namreč zaslužil kar okrog 13 milijonov dolarjev na sezono (11,5 milijona evrov), variabilni del pa se ob izpolnitvi določenih pogojev lahko povzpne še do dodatnih pet milijonov dolarjev, s čimer bo Insigne postal z naskokom najbolje plačan nogometaš v zgodovini MLS. Za primerjavo: v tej sezoni najbolje plačani je član Los Angelesa Mehičan Carlos Vela, ki zasluži manj kot polovico omenjenega zneska – 6,3 milijona dolarjev, sledita pa član LA Galaxy Javier Hernandez (šest milijonov) in Interja Miamija Gonzalo Higuain (5,8 milijona). »S tem podpisom pišemo zgodovino našega kluba in lige. Lorenzo je svetovna klasa in je na vrhuncu svoje kariere. Igra s takšnim užitkom in strastjo, kot le malokateri nogometaš, in komaj čakamo, da se nam pridruži,« je ob tem povedal predsednik Toronta Bill Manning, medtem ko je Lorenzo Insigne v Kanado poslal »klasično« sporočilo ob prestopih: »Komaj čakam, da začnem novo avanturo v svoji karieri in da pozdravim navijače svojega novega kluba.«
Kontroverzni prvi mož
A naj velja prvo ali drugo, na glavno vprašanje še nismo odgovorili – če je imel Napoli tako zelo rad in je bila ljubezen obojestranska, zakaj se je potem vse skupaj ohladilo do te mere, da bo zamenjal klub? Tudi odgovor na to vprašanje je vse prej kot enostaven in odvisen od tega, koga vprašate. A večina se vendarle strinja: ni se ohladil odnos Insigneja do kluba ali kluba do njega, temveč se je do mere, ko ni bilo več poti nazaj, pokvaril odnos s predsednikom in lastnikom Napolija Aurelijem De Laurentiisom. Ena zadnjih tovrstnih kontroverznih figur italijanskega nogometa, ki odloča o vsem in vseh in ki jih je bilo v preteklosti kar nekaj in so bili tudi precej uspešni (Silvio Berlusconi v Milanu, Massimo Moratti v Interju…), je znan po tem, da je zaradi svoje »muhavosti« nagnal številne sicer zelo uspešne trenerje (Carlo Ancelotti, Rafael Benitez, Maurizio Sarri…), prav tako pa lepe besede zanj niso našli številni zvezdniki, ki so Neapelj zapuščali v zadnjih letih in hkrati zatrjevali, da bi ostali, če jih De Laurentiis le ne bi tako zelo podcenjeval – od Gonzala Higuina in Edinsona Cavanija do Joseja Callejona in Mareka Hamšika. Zelo podobno zdaj počne tudi z najboljšim strelcem v zgodovini kluba Driesom Mertensom, ki mu pogodba prav tako poteče ob koncu sezone.
Odnos in podcenjevanje sta seveda povezana z – denarjem. Čeprav se bodo našli takšni, ki trdijo, da bi Insigne lahko ostal tudi za nižjo plačo, je dejstvo, da je De Laurentiis ob podpisu nove pogodbe svojemu kapetanu ponudil polovico nižjo, kot jo ima trenutno, vendarle težko razumeti. In zato toliko lažje odhod v Kanado, kjer bo zaslužil več kot petkrat več. »Insignejeva prihodnost ni odvisna od mene. Nikoli nisem nikogar v nič silil, vsak se lahko svobodno odloči, kaj je najboljše zanj in njegovo kariero. Sprejeli bomo vsakršno odločitev,« pa je, tik preden je svojo razkril Insigne, vse skupaj komentiral De Laurentiis.
