Ob izbruhu nemirov v Kazahstanu na začetku meseca je vlada avtoritarnega predsednika Kasima Žomarta Tokajeva odredila popolno zaporo interneta, s čimer je hotela protestnikom preprečiti komunikacijo z zunanjim svetom ter objavljanje posnetkov in prenašanje podatkov o nasilni represiji vladajoče elite nad nezadovoljnim ljudstvom. Ta odločitev pa je močno prizadela poslovanje z virtualnimi valutami, saj je Kazahstan veljal za drugo največje emisijsko središče za kriptovalute na svetu (v poslovnem žargonu so to »rudarske farme«). Izklop digitalnega omrežja je ustavil transakcije in močno načel trgovanje s kriptovalutami ter povzročil padec njihove vrednosti, posebno bitcoina.
Kazahstanska elektrika za rudarjenje bitcoina
Začelo se je s silovitimi nemiri v najpomembnejšem kazahstanskem mestu Almati, ki so izbruhnili v začetku januarja zaradi podražitve utekočinjenega plina in energentov prav v času zelo nizkih zimskih temperatur. Nezadovoljstvo državljanov je še toliko večje zaradi korupcije v gospodarskih in političnih krogih ter velike družbene neenakosti. Toda kaj imajo protesti v Almatiju opraviti s kriptovalutami oziroma bitcoinom? Odgovor se skriva v porabi energije, ki jo trošijo ogromni in zmogljivi računalniki oziroma strežniški sistemi za razčlenjevanje ustreznih algoritmov v tako imenovanih farmah za rudarjenje kriptovalut. Ti delujejo neprekinjeno in njihova poraba električne energije je ogromna, zato je cena energentov zanje velikega pomena.
V kazahstanske rudarske farme so vlagatelje privabile prav nizke cene tega vira, a ko je povpraševanje po energiji zraslo v nebo, so se začeli izpadi električne energije za gospodinjstva, več elektrarn je utrpelo preobremenitve in cena energije je strmo narasla. Zaradi protestov proti nastalim razmeram je prišlo do izpada interneta in posledično do padca vrednosti valute, ta se je pred desetimi dnevi znižala za skoraj osem odstotkov, z 42.951 na 37.000 ameriških dolarjev. Vse to je vznemirilo vlagatelje, ki so verjeli, da je Kazahstan njihova obljubljena dežela.
Salvador bo gradil Bitcoin City
Pozornost teh vlagateljev se je zatem preusmerila čez Pacifik na tisoče kilometrov oddaljeno malo srednjeameriško državo Salvador. Zaupati so začeli v njeno politično in zakonodajno stabilnost, ki bi lahko zagotavljala plodna tla za ustvarjanje velikega rudarskega središča. Salvadorski parlament je namreč junija lani na predlog 40-letnega predsednika države Nayiba Bukeleja sprejel zakon, s katerim je Salvador postal prva država na svetu, ki je uvedla kriptovaluto bitcoin za uradno valuto. Zakon je začel veljati septembra lani in omogoča plačilo sleherne storitve oziroma transakcije v bitcoinih ali ameriških dolarjih; slednji so uradno plačilno sredstvo od leta 2001. Salvadorska vlada je izdala tudi lastno digitalno denarnico oziroma aplikacijo za shranjevanje bitcoinov in plačevanje z njimi. Imenuje se Chivo Wallet in vsakemu, ki jo naloži na svoj pametni telefon, vlada podari 30 dolarjev v obliki bitcoinov.
Novembra lani je Bukele domači in tuji javnosti predstavil svoje nadaljnje načrte o tem, da bi Salvador spremenil v svetovni laboratorij za kriptovalute. Jedro tega načrta je ustanovitev Bitcoin Cityja oziroma gradnja povsem novega mesta, ki bi postalo eno glavnih svetovnih središč za rudarjenje bitcoinov. Po njegovih napovedih bo gradnja mesta stala več milijard dolarjev, iz geotermalnih vulkanskih virov pa bodo zagotavljali dovolj in »zelo poceni energijo, stoodstotno čisto in obnovljivo, z nič emisije«. Mesto naj bi zgradili ob vznožju vulkana Conchagua, zasnovano pa naj bi bilo v obliki kovanca. Po pisanju salvadorskih medijev se je Paolo Ardoino, predstavnik podjetja za kriptovalute Bitfinex Securities, ki deluje v Kazahstanu, po dogodkih v Almatiju odločil skupaj s salvadorsko vlado izdati obveznice v vrednosti milijarde dolarjev. Polovica tega denarja bo porabljena za gradnjo Bitcoin Cityja, preostanek pa za nakup bitcoinov. Pričakujejo pa še druge investitorje, ki bodo zapustili Kazahstan.
