»Nekaj je gotovo – sodili nas bodo po tem, kako bomo rešili nakopičene krize našega časa,« je januarja lani ob prisegi na predsedniški položaj rekel Joe Biden. Leto dni kasneje, ob prvem pravem merjenju vmesnega časa njegovega mandata, sodba Beli hiši ne more biti všeč. Podpora Bidnu je precej upadla, kar po prvem letu predsedovanja sicer ni neobičajno, je pa vzrok za zaskrbljenost številnih demokratov, ki ugibajo, kaj jim bodo prinesle za vladajočo stranko že tako izzivov polne novembrske kongresne volitve.
Gospodarstvo je kot skoraj vedno glavno vprašanje za Američane in to, kar občutijo po letu dni Bidnovega vladanja, jim ni pogodu. Osnovne dobrine se tako kot povsod po svetu dražijo, inflacija je rekordna v zadnjih 40 letih (sedem odstotkov). Četudi na drugi strani plače rastejo, brezposelnost je v mnogo zveznih državah rekordno nizka, borzni indeksi pa so ob novem letu presegli zgodovinske rekorde, Američani za to zaslug ne pripisujejo Bidnu ali pa pozitivnih plati ne občutijo. V anketi CNBC mu je glede gospodarskega položaja 60 odstotkov vprašanih dalo negativno oceno. »Če bi imel Trump takšno gospodarstvo, bi ga označil za najboljše v zgodovini… Morda bi morali biti (demokrati) malo bolj agresivni v nagovarjanju tega, kar je za ljudi zares pomembno,« je za The Hill dejal Matt Bennett, soustanovitelj sredinskega mislišča Third Way (Tretja pot).
Prehitro razglašena zmaga
Razmere v gospodarstvu so tesno povezane tudi s pandemijo, tudi tu pa Bidnu kljub množičnemu cepljenju Američanov večina daje negativno oceno. Julija lani je praktično že razglasil zmago nad virusom, potem pa so prišli omikron, težave s testiranjem in politični poraz na vrhovnem sodišču, ki je zavrnilo zakon o obveznem cepljenju ali testiranju v večjih podjetjih.
Vendarle je prav pri odpravljanju posledic pandemije Bela hiša dosegla enega izmed dveh največjih zakonodajnih dosežkov v Bidnovem prvem letu. Marca je kongres potrdil 1900 milijard vreden paket ukrepov za boj proti pandemiji, za pomoč podjetjem in Američanom, saj je večina dobila ček s 1400 dolarji pomoči (dva z nižjimi zneski so dobili tudi pod Donaldom Trumpom). Nato je kongres novembra celo z dvostrankarsko podporo sprejel 1200 milijard dolarjev vredno zakonodajo o obnovi infrastrukture, kar je bila neuresničena želja že nekaj predsednikov.
Zelo malo tiskovnih konferenc
Zato pa je Biden za zdaj neuspešen pri še dveh drugih velikih zakonskih ciljih – zakonodaji, ki bi s 1750 milijardami dolarjev okrepila socialno državo in zaščito okolja ter povečala dostopnost šolstva, ter reformi volilne zakonodaje. Bidnu pri teh zakonih ne uspe poenotiti niti demokratov, a jih vseeno potiska v ospredje, kar po mnenju demokratskega senatorja Dicka Durbina ustvarja vtis nerealističnih ciljev. Zlasti glede volilne zakonodaje je Biden ta mesec v govoru v Georgii izjemno ostro in po trditvah kritikov žaljivo napadel (republikanske) drugače misleče ter odprl vrata trditvam, da je požrl obljubo ob lanski prisegi, da bo po Trumpu Američane in politiko povezoval. Dve tretjini vprašanih zdaj pravi, da Biden ne pelje nacije k enotnosti.
Zunanja politika za Američane v prvem letu Bidnovega mandata ni imela posebno velike teže, je pa predsedniku podpora najbolj upadla avgusta ob umiku iz Afganistana, ki se je končal z naglim talibanskim prevzemom oblasti in kaosom ob evakuaciji. Biden pa je izpolnil obljube o vrnitvi ZDA k pariškemu podnebnemu dogovoru in o pogovorih o oživitvi jedrskega sporazuma z Iranom, okrepil odnose z Evropo in pritisnil na Rusijo.
Za sinoči je imel predsednik napovedano tiskovno konferenco, šele sedmo samostojno v letu dni, kar je po štetju ameriških medijev precej manj od petih njegovih predhodnikov. Po ocenah ameriških opazovalcev Biden niti najglasnejšega mikrofona, kar jih je, v prvem letu očitno ni izkoristil dovolj.
