Nepreslišano: Jože P. Damijan, ekonomist in publicist
Težko bi rekli, da nas je odločitev (še) aktualnega predsednika države Boruta Pahorja o predlogu kandidata za viceguvernerja Banke Slovenije presenetila. Presenečenje bi bilo, če bi ravnal drugače in predlog podal na podlagi strokovne presoje. Ampak to je pač Pahor, ki bo šel v zgodovino s slovesom najslabšega predsednika vlade in najslabšega predsednika države ter povrhu še kot oseba, ki je odigrala vlogo slovenskega von Hindenburga. Ta je kot predsednik države omogočil prevzem oblasti Adolfu Hitlerju, podpisal suspenz demokratičnih pravic in s podpisom zakona moč odločanja od parlamenta predal predsedniku vlade (Hitlerju). Ključni problem von Hindenburga je bil v tem, da je želel biti apolitičen, kar je bilo ob vzponu zla, kot je nacizem, ne samo naivno, pač pa z moralnega in zgodovinskega stališča absolutno napačno.
(Foto: Luka Cjuha)
No, in v tem je razlika med »von Hindenburgom« in dejanskim Predsednikom države (z veliko začetnico). Predsednik države ima in mora opravljati funkcijo moralne avtoritete in vrhovnega vodje države. Mora imeti moralni in politični kompas. Mora se zavedati, kaj je prav in kaj ne. Poglejmo ta primer: italijanski predsedniki v vsej povojni zgodovini predstavljajo edini pravi vir politične stabilnosti, saj so v času političnih kriz vedno znali odigrati vlogo kriznega menedžmenta.
In to je problem našega (še) aktualnega predsednika države. Ni želel ravnati in ne ravna kot moralna avtoriteta in ne želi prevzemati odgovornosti. Pač pa želi uživati svojo patetično sinekuro na instagramu. Zgodovina mu ne bo naklonjena. Tako kot ni von Hindenburgu. Damijan blog
