Cinkarna obstaja že skoraj 150 let, ravno toliko let zastruplja okolje s težkimi kovinami (kadmij, cink, svinec…), približno polovico tega časa pa se o sanaciji Celjske kotline kar naprej samo dogovarjamo. Različne analize se nabirajo, še zlasti zadnjih 30 let, vrstijo se posveti, a vedno se najde izgovor, da se nič ne spremeni. Najpriročnejši je ta, da se moramo strogo držati sistemskega pristopa, kar pa ne velja za vse predele države. Za Mežiško dolino pri njem niso vztrajali, na srečo, in rezultati sanacije so že dobro vidni. So mogoče Celjani manj vredni? Po ustavi (72. člen) in zakonodaji, naši ter evropski, ima »vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja« in varovanje zdravja je še kako potrebno.
Poslanka Janja Sluga se že nekaj let bori z mlini na veter, nikoli pa še nismo bili tako blizu rešitvi kot pred nekaj dnevi, 12. januarja 2022. Že lansko pomlad je ponovno vložila predlog zakona o sanaciji, na mizo komisije za infrastrukturo, okolje in prostor pa je po redni poti priromal šele zdaj. (Koalicija nasprotno kar naprej vlaga in sprejema zakone po »nujnem« postopku, čeprav niso niti nujni niti usklajeni in marsikdaj niti zakoniti). In nihče, res nihče ni pričakoval, da so koalicijski poslanci tako neodgovorni, da ne rečem pokvarjeni, da bodo glasovali proti in ustavili njegovo pot na plenarno sejo v državnem zboru, kjer bi ga večina gotovo podprla. A storili so ravno to, kljub opozorilom prisotnih strokovnjakov, tudi bivšega ministra Lebna, predstavnika državnega sveta, predstavnika sveta za varovanje okolja pri Sazu…, da je zakon dober, usklajen ter dorečen in da ga je nujno treba sprejeti.
Naivno sem verjela, da se ne bodo norčevali iz 50.000 ljudi. NSi, kje je zdaj vaša svetost življenja? Niso ga podprli, kljub temu da ga SMC ima v svojem programu in da je del koalicijske pogodbe. Počivalškova SMC je očitno postala Konkretno in so besedo požrli. Da jih namesto razuma vodijo podla čustva, ne morejo prikriti njihovi puhli izgovori o tem, da je zakon prišel prepozno; da bi ga morala Janja Sluga vložiti kot koalicijska poslanka; da nima samo Celje problemov; če se 35 let ni nič spremenilo, zakaj bi se moralo zdaj; da gre samo za predvolilno snubljenje volilcev…
Koalicija strankam KUL pripisuje to, kar počne sama. Že dolgo namreč deli same predvolilne bombončke in plačuje izdajalske glasove. Istega dne so ga poplačali predstavniku italijanske manjšine Žiži s sprejetjem njegovega neuresničljivega zakona. Nasprotovala mu je vsa strokovna javnost.
Tragika je še toliko večja, ker sestava tudi tega odbora ne odraža pravega razmerja med koalicijo in opozicijo (na škodo slednje), kar je v neskladju s poslovnikom in ustavo. Ob ustreznem razmerju bi zakon izglasovali. Ni mi jasno, zakaj so tako pridobljeni rezultati veljavni.
To nedemokratično in škodljivo početje koalicije se me je globoko dotaknilo, bom razložila, zakaj. Celje je moje rojstno mesto. Otroška leta sem preživljala v čudovitem okolju Aljaževega (v »mojem« času še Jožefovega) hriba, tik pod cerkvijo, kjer je župnik Franc Rode nam pred očmi uprizarjal svojo »brezmadežno« ljubezensko zgodbo z mladoletno »Bogomilo«. Zaradi neprestanega pljučnega obolenja, ki me je ogrožalo, so zdravniki staršem svetovali, naj se nujno preselimo: »Cinkarna! Saj vidite, kako se dim vali proti vašemu prebivališču. Saj vidite, koliko je prašnih delcev…« In ta neprostovoljna selitev me je po svoje zaznamovala za vse življenje. Bilo je pred več kot šestimi desetletji. Koliko otrok pa po nepotrebnem trpi še dandanes!?
Polona Jamnik, Bled
