Lastnica grmskega gradu je država, ministrstvo za kulturo pa je za omenjeno energetsko prenovo približno štiri milijone evrov rezerviralo iz tako imenovanega sklada za okrevanje, je razložil vodja novomeške enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Dušan Štepec.
Za temeljito prenovo gradu, ki jo načrtujejo v prihodnjih petih letih in bo zahtevala njegovo predhodno konstrukcijsko sanacijo, je potrebno precej več denarja, je opozoril.
S prenovo gradu Grm se po Štepčevih besedah odlaša vrsto let, saj prve zamisli o njej segajo v 90. leta prejšnjega stoletja. Konkretneje so o prenovi začeli razmišljati ob njegovem prehodu v državno last leta 2009, izdelali so tudi konservatorski program, a prenova takrat ni stekla.
Kot je ocenil, navedena rezervirana sredstva, ki so prvenstveno namenjena energetski sanaciji, predstavljajo izziv. Dodaten izziv pa predstavljajo vprašanja, kako se lotiti predhodne konstrukcije sanacije gradu, ki je potrebna za izvedbo energetske sanacije kot tudi drugih prenovitvenih posegov.
Dogovori o programu
Glede celovite prenove gradu se morajo namreč z ministrstvom za kulturo še pogovoriti. Izdelani naj bi že bili programski predlogi, ki rešujejo vprašanje nadaljnjega delovanja zavoda za varstvo kulturne dediščine z 20 zaposlenimi in regijske enote zgodovinskega arhiva na grmskem gradu, zgodovinski arhiv naj bi preselili na mesto nekdanjih grajskih hlevov. Tam naj bi za njegove potrebe zgradili sodobno opremljeno arhivsko zgradbo, sproščene grajske prostore pa bi namenili delovanju zavoda.
Pritlični del gradu naj bi tudi čim bolj odprli javnosti, kar naj bi pripomoglo k družabni oživitvi tega dela Novega mesta. Na grmskem gradu so namreč načrtovani večnamenska dvorana in razstavišče, v grajski kleti pa vinoteka in kavarna. Prostore grajskega stolpa naj bi namenili razstavi o zgodovini gradu in o skoraj stoletje delujoči kmetijski šoli v njem, notranje dvorišče pa raznolikim prireditvam.
Nekaj nujnih prenovitvenih posegov so sicer v preteklih letih v gradu že izvedli, sproti pa skrbijo za njegovo vzdrževanje. V zadnjih dveh letih so zamenjali okna v treh od štirih traktov, opravili so analizo stanja električnih napeljav in načrt za njihovo sanacijo ter analizo stanja lesenih stropnih konstrukcij. Letos načrtujejo zamenjavo oken v še preostalem traktu in sanacijo električnih napeljav, pri čemer imajo v načrtu še približno 80.000 evrov stroškov, je še navedel Štepec. sta