»Videl sem žabo – / skočila je v modro, / globoko nebo«
Načela, da umetnikovega življenja in dela ne gre vzporejati, se je pri prebiranju literature Josipa Ostija težko držati. Opravka imamo, in to ne glede na zvrst, s pisavo, ki se očitno napaja v lastnem izkustvu – najsi beremo njegovo izpovedno liriko, ki je po definiciji intimna, ali (avtofikcijsko) prozo, v kateri mnogokdaj nastopajo ne le resnične osebe, temveč tudi fragmenti njihovih pristnih zapisov (denimo pisma). Ostijevo pero namreč želi vselej priti čim bližje doživetju, osebni resnici, ki je praviloma preprosta, čeprav protislovna. Prav zaradi preprostosti njegova literatura, naj bo zapisana v kot vlakovna kompozicija dolgih stavkih ali oblečena v haikujevski steznik, zlahka zleze pod kožo tudi nam.
S prijetnim občutkom bližine nas zdaj že pokojni pesnik nagovarja tudi v svoji zadnji pesniški zbirki, zbirki haikujev Panova piščal. Ravno v odsotnosti sleherne di...
Štajerska avtocesta je pred Blagovico proti Mariboru ponovno odprta. Zaradi več prometnih nesreč sicer je še vedno zaprt vozni pas, nastal je daljši...
Kjer je volja, je tudi pot. Sicer že dodobra oguljen pregovor je kolesarski šampion Primož Roglič z zmago na letošnjem Giru upravičeno spet vrnil med...
Hrvaško je od začetka leta do 27. maja obiskalo 3,5 milijona turistov, ki so ustvarili 10,7 milijona nočitev. To je za 27 odstotkov več kot v enakem...
Devetnajstletni angleški nogometaš Jude Bellingham, ki igra za zasedbo Borussie Dortmund na položaju igralca v zvezni vrsti, je bil v Nemčiji izbran...
