Premier Janez Janša je pred dobrim letom dni z navijanjem za zmago Trumpa na ameriških predsedniških volitvah in »nezmožnostjo«, da bi pozneje čestital zmagovalcu Bidnu, napel odnose Slovenije z najmočnejšo gospodarsko silo sveta. Zdaj se je na premierjevem zunanjepolitičnem obzorju znašlo poslabšanje odnosov še z drugo najmočnejšo gospodarsko silo sveta, Kitajsko, ki bo predvidoma do konca desetletja prehitela ZDA kot največjo gospodarsko velesilo, poleg tega je najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije v Aziji.
Za tematiko kritike Kitajske si je ob covidu izbral predvsem Tajvan, kateremu je sam naklonjen že vse od konca devetdesetih let, ko je soustanovil civilnodružbeno skupino prijateljstva s Tajvanom, ki jo vodi njegov nekdanji strankarski kolega Miha Brejc. V daljšem intervjuju za indijsko nacionalno televizijo Doordarshan je Janša Tajvan večkrat poimenoval država, napovedal je odprtje tajvanskega predstavništva v Sloveniji in slovenskega predstavništva v Tajvanu, ki pa naj ne bi bili na ravni diplomatsko-konzularnega predstavništva. »Mislim, da vsak, ki pozna zgodovino in ve, da so zakoniti kitajski nasledniki, in kar je ostalo od Kitajske, pobegnili na Tajvan, in mi podpiramo suvereno odločitev Tajvancev. Če se bodo svobodno, brez prisile, vojaškega posredovanja, izsiljevanja ali strateškega goljufanja, kot se trenutno dogaja v Hongkongu, odločili, da bi bili radi del Kitajske, bomo to podprli. Če pa tajvansko ljudstvo želi živeti neodvisno, jih bomo podprli tudi pri tem. Mislim, da je to glavna težava,« je svojo naklonjenost do Tajvana opisal Janša.
Šok v Pekingu
Ker v zunanji politiki velja, da so izjave njenih nosilcev za državo obvezujoče, je Janša poskrbel za buren odziv uradnega Pekinga. Predvsem njegove izjave o Tajvanu, ki ga Kitajska pojmuje kot neločljivi del svojega ozemlja, so na Kitajskem označili za »nevarne«. »Tajvan je nedeljiv del kitajskega ozemlja. Vlada LR Kitajske je edina legitimna vlada, ki predstavlja celotno Kitajsko. Načelo ene Kitajske je splošno priznano pravilo mednarodnih odnosov in univerzalen konsenz mednarodne skupnosti. To je tudi politični temelj odnosov med Kitajsko in Slovenijo ter Kitajsko in Evropo,« je na novinarski konferenci v Pekingu povedal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Zhao Lijian.
Zhao Lijian je povedal, da so bili ob Janševi izjavi na Kitajskem šokirani. »To je nevarna izjava slovenskega vodje, ki odkrito dvomi o načelu ene Kitajske in podpira tajvansko neodvisnost. Nihče ne bi smel dvomiti o močni odločenosti, trdni volji in veliki zmožnosti kitajskega ljudstva, da zavaruje svojo nacionalno suverenost in ozemeljsko celovitost,« je še dejal Zhao. Kakšne bodo posledice Janševih izjav, v Pekingu niso pojasnili.
Zakaj sta se Slovenija in Litva tako izpostavili
Zaradi izjav Janše, ki je leta 2000 prejel tajvansko odlikovanje red svobode, so se obrvi dvigale tudi v slovenskih diplomatskih vrstah. »Presenetljivo je, zakaj se zdaj oglašamo,« je dejal naš vir, poznavalec Azije, ki je želel ostati neimenovan. Slovenija se namreč še nikoli ni tako izpostavila v odnosu do Kitajske.
Odprtje tajvanskega predstavništva pri nas in slovenskega na Tajvanu – tudi ob to so se obregnili v Pekingu – se našemu sogovorniku ne zdi tako problematično, saj imajo trgovska, turistična oziroma kulturna predstavništva na Tajvanu tudi druge države. Od takšne prakse, proti kateri sicer Kitajska vsakič protestira, se je pred tedni kot edina članica EU odmaknila Litva, ki je na svojem ozemlju dovolila vzpostavitev diplomatskega predstavništva Tajvana. Odnosi med državama so se močno poslabšali, oteženo je bilo tudi trgovanje litvanskih podjetij s Kitajsko, pa čeprav je Peking zanikal, da bi proti Litvi uvedel trgovinsko blokado. Naš diplomatski vir se je spraševal, zakaj se je bilo treba Sloveniji in Litvi tik pred olimpijskimi igrami tako izpostavljati v odnosih s Kitajsko. Racionalnega razloga za to, tako kot naši drugi sogovorniki, ni našel.
Janša mimo ustavnega reda in postopkov
Na slovenskem zunanjem ministrstvu so se takoj lotili gašenja nastalega politično-gospodarskega požara. Hiteli so pojasnjevati, da se slovenska politika do enotne Kitajske ne spreminja. »Odpiranje oziroma obstoj gospodarsko-kulturnih predstavništev Tajpeja je namenjeno poglobitvi gospodarskega in kulturnega sodelovanja in ne predstavlja kršitve tega načela,« so se odzvali na MZZ in dodali, da postopki glede odpiranja predstavništev še niso prišli do administrativne ravni.
Na kabinet predsednika vlade smo naslovili več vprašanj. Med drugim nas je zanimalo, kdaj pričakujejo odprtje tajvanskega predstavništva pri nas in slovenskega v Tajvanu ter kakšno ime bosta predstavništvi nosili. V odgovor na naša vprašanja in prošnjo za komentar kitajskega odziva smo dobili zgolj povezavo na Janšev intervju za televizijo Doordashan in njegov tviteraški odziv na ugotovitev evropskega poslanca Milana Brgleza (SD), ki je Janši očital privatizacijo zunanje politike. »Obregnil sem se ob formalni del, menim namreč, da bi premier za takšne izjave potreboval širši konsenz, ki bi ga moral doseči v državnem zboru. Naš ustavni red, kjer so jasno opisani postopki, ki jim premier ne sledi, je treba spoštovati. Če ga ne bo premier, kdo ga pa bo? Če se ne držiš osnovnih uzanc, potem je anarhija,« je bil do Janševih izjav kritičen Brglez.
Tako kot Brglez tudi bivši predsednik države Danilo Türk ne želi ugibati, kaj je vodilo premierja, da je izjavil, kar je. »Ta izjava predsednika vlade Janše je neodgovorna in škodljiva. Je še en razlog, zaradi katerega je treba zamenjati to vlado in njenega predsednika,« je bil odločen Türk. »Slovenija je zastopala načelo ene Kitajske. Nato pride predsednik vlade in zastopa drugo mnenje. To ni v skladu z našo politiko. Poseganje v ta kompleksen problem bi zahtevalo razpravo v Sloveniji, saj gre za odmik od naše zunanje politike. To je neodgovorno početje. Škodilo bo našim odnosom s Kitajsko in našemu ugledu v svetu,« je še ocenil.
Na nogah je tudi slovenska opozicija.