Ključ do zmage bo boljša igra v napadu, kjer imamo s prve tekme še ogromno rezerve. Zagotovo bo v Bukarešti težje, kot je bilo v Ljubljani, kajti verjamem, da ima tudi Steaua še rezerve in lahko prikaže še boljšo igro. Zavedamo se, da za napredovanje potrebujemo dva niza, vendar se samo na to ne smemo zanašati. V vsakem primeru bomo morali dati vse od sebe, da do njiju pridemo čim hitreje, seveda pa se želimo domov vrniti z zmago.
V primeru zmage v Bukarešti bi bila to že trideseta zaporedna zmaga ACH Volleyja v letošnji sezoni.Lahko smo ponosni na ta dosežek, saj ni ravno lahko zmagati devetindvajsetkrat zaporedoma. Mislim pa, da skrivnosti ni, zmage so plod našega dobrega dela na treningih. Ampak od vseh dosedanjih je bila najbolj pomembna zmaga v finalu pokala Slovenije, s katero smo vrnili pokalno lovoriko v svoje vitrine. A to je zdaj že preteklost. Po tekmi nam je trener Kašić namenil pet dni premora, potem pa so se spet začeli treningi, kajti sezone še zdaleč ni konec, vrhunec pa bo seveda končnica državnega prvenstva.
Čeprav je od finalnega obračuna pokala Slovenije z Merkurjem Maribor minilo že skoraj mesec dni, se ga moramo še za trenutek dotakniti. Do pokalne lovorike ste prišli šele po preobratu v tretjem nizu, potem ko so Mariborčani že vodili z 2:0. Verjetno se ni bilo ravno preprosto vrniti v igro, še zlasti ne po dveh odlično odigranih nizih mariborske ekipe?Le nekaj dni prej smo doma na tekmi državnega prvenstva brez večjih težav premagali Mariborčane, ki so v finalu pokala prikazali popolnoma drugačno igro. Dejansko jim je v prvih dveh nizih vse uspevalo, v obrambi so reševali nemogoče žoge, v napadu pa je bil izredno razigran Ahmed Ikhbayri, vendar smo si ves čas želeli zmage. Ves čas smo bili prepričani, da se bo razmerje moči na igrišču prej ali slej obrnilo, kar se je v končnici tretjega niza tudi zgodilo. Pomembno je bilo, da smo tudi po zaostanku v nizih ostali mirni in zaupali v svoje sposobnosti. Po tako težko priborjeni zmagi je bilo zadovoljstvo še toliko večje.
Merkur Maribor, s katerim ste v lanski sezoni osvojili naslov državnega prvaka, bo vaš resen konkurent tudi v državnem prvenstvu, kjer pa ne smemo pozabiti tudi na Calcit Volley?Verjetno se bo o naslovu državnega prvaka res odločalo med nami tremi, čeprav je tudi Salonit lahko zelo neugoden, o čemer smo se lahko prepričali v polfinalu pokala Slovenije. Pred nami je v vsakem primeru še zanimiv boj za naslov državnega prvaka, se pa tega že zdaj veselim, saj to samo dokazuje, da se bo v slovenski ligi igrala kakovostna odbojka.
Lani ste se po sedmih letih igranja v tujini vrnili v slovensko ligo in, kot rečeno, z Mariborčani osvojili naslov državnega prvaka, v letošnji sezoni ste se po osmih letih vrnili v ACH Volley. Ali je slovensko ligaško tekmovanje v tem obdobju napredovalo?Odbojka v Sloveniji se je v tem obdobju dvignila vsaj za tri ravni, in to na vseh področjih. Če je pred mojim odhodom v Italijo ACH Volley prevladoval v domačih tekmovanjih, je zdaj, vsaj za lansko in letošnjo sezono to lahko trdim, konkurenca veliko večja. Ekipe so bolj izenačene, kar je velik plus ne le za samo ligo, pač pa za celotno slovensko odbojko, saj se moraš dejansko potruditi za vsako zmago. Zavedamo se, da nam ne bo nič podarjeno, in tako je tudi prav.
Ampak takratni ACH Volley je bil recimo v Evropi bolj konkurenčen od današnjega?To je sicer res, vendar ne smemo pozabiti, da večina igralcev, ki so prej igrali za ACH Volley, zdaj igra v tujini, manjši je tudi finančni vložek, zato je logično, da ni več tako konkurenčen. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da so napredovali tudi v drugih klubih, kjer so zelo dobro delali z mlajšimi igralci, ki zdaj dokazujejo svojo kakovost. Ne smemo pozabiti na Roka Možiča, s katerim sem lani igral v Mariboru in je že drugo leto tudi slovenski reprezentant, ki pri 19 letih že igra vidno vlogo v italijanski ligi. Za njim je še nekaj mladih igralcev, ki opozarjajo nase, in mislim, da se nam za prihodnost slovenske odbojke ni bati. Imamo odlične mladince, kadete, ki so letos poleti postali evropski prvaki. Vsi se bodo še razvijali, imajo še čas, prav tekme v slovenski ligi pa jim bodo v njihovem razvoju še kako pomagale.
Kaj najbolj pogrešate v domačem prvenstvu?Vsi bi si želeli večjega števila gledalcev na tribunah. Glede na to, da se lahko pohvalimo s tremi srebrnimi kolajnami na evropskih prvenstvih, bi si to zaslužili, čeprav mi je tudi jasno, da svoje prispevajo tudi varnostni ukrepi glede epidemije koronavirusa. Ampak do konca prvenstva je še daleč in mislim, da bo v končnici, ko se bo odločalo o naslovu državnega prvaka, tudi gledalcev več.
Vaša generacija se lahko pohvali s kar tremi srebrnimi kolajnami na evropskih prvenstvih, toda tudi ona je potrebovala kar nekaj let, da je dozorela?Za člansko reprezentanco sem, če se ne motim, prvič zaigral leta 2007, in potrebovali smo kar nekaj let, da smo sploh prišli do prve zmage na evropskih prvenstvih. Ampak očitno je to normalen potek dogodkov, nič se ne da narediti preko noči, ko pa smo leta 2015 osvojili svojo prvo kolajno na evropskih prvenstvih, smo samo še rasli in iz leta v leto dokazovali, da sodimo v evropski vrh. Zdaj smo tam, kjer si zaslužimo biti.
Tudi po zaslugi vaše generacije bodo imele prihodnje lažjo pot do uspeha?Ne smemo pozabiti, da smo tudi mi imeli igralce, ki so nam bili vzor, in da so tudi naši predhodniki imeli veliko zaslug za naš razvoj. Vsekakor pa me veseli, da se imajo mlajši igralci po kom zgledovati in da sem del te generacije, ki je dosegla, kar je dosegla. Toda tudi ko bo prišel čas za našo zamenjavo, se nimamo česa bati.
Še vedno vlada negotovost glede selektorja moške reprezentance. Albertu Giulianiju je pogodba potekla, novega še ni?Kdor koli bo novi selektor, bo zagotovo vrhunski strokovnjak, ki bo poskušal izpolniti cilje, ki smo si jih zadali. Najprej dober rezultat na letošnjem svetovnem prvenstvu, nato še uvrstitev na olimpijske igre 2024 v Parizu. Verjamem, da bo Odbojkarska zveza Slovenije izbrala pametno, tako kot je bolj ali manj vedno doslej, zato nimam nobenih dvomov o dobri izbiri selektorja tudi v prihodnje.
V tujini ste igrali v Italiji in Turčiji, Poljska pa vam, zaradi težav s kolenom, ni bila usojena. Kje vam je bilo najlepše?Najbolj kakovostna odbojka se še vedno igra v Italiji, mislim, da je njihova liga še vedno najmočnejša. Vsaka tekma je posebno doživetje, vseeno pa sem se najbolje počutil v Turčiji. Tudi tam je liga po zaslugi odličnih tujcev zelo močna, ustrezalo pa mi je tudi okolje, tako da bi se z veseljem še kdaj vrnil.
