Nekdanja ameriška prva dama Melania Trump tudi po odhodu iz Bele hiše ostaja zvesta kampanji Be best, Bodi najboljši, v kateri se bori proti (spletnemu) nadlegovanju otrok in nasploh za njihovo lepšo prihodnost. Tudi z denarjem. Na dražbo je namreč dala tri dragocenosti – akvarel Melanijina vizija, spremljajoče zvočno sporočilo upanja in bel klobuk oblikovalca Hervéja Pierra, ki ga je v Beli hiši nosila ob obisku zakoncev Macron –, del zbranega denarja pa bo namenila otrokom v rejništvu. Izklicna cena za vsakega od predmetov je 220.000 evrov, dražba se bo končala 25. januarja. Njena dobrodelnost je sprožila številna vprašanja, med drugim tudi, kolikšno vsoto bo nekdanja prva dama dala otrokom in kolikšno bo zadržala zase. »Trumpovi so bili vedno brezsramni pri služenju denarja. Prodaja klobuka dokazuje, da tudi ona zasluženo nosi ta priimek,« je za CNN komentirala Kate Andersen Brower, avtorica knjige o ameriških prvih damah moderne dobe.
Da je netradicionalna prva dama, je dala Melania Trump vedeti že vse od začetka vladavine svojega soproga. V javnosti se je pojavljala le toliko, kolikor je bilo nujno, redko je spregovorila, ni kaj veliko potovala, večino časa je raje preživljala v krogu najbližjih, sina Barrona in svojih staršev. S prodajo svojih stvari na dražbi to le potrjuje. »Kaj bo naslednje na vrsti? Jakna, ki jo je nosila v centru za begunce?« v članku neimenovano prijateljico Trumpove citira novinarka CNN Kate Bennett, ki že leta poroča iz Bele hiše. »To je povsem nespodobno. Zaslužiti skuša na račun svojega nekdanjega položaja, ker so Američani za predsednika izvolili njenega moža,« njenega početja ne odobrava nekdanji zaposleni v Trumpovi administraciji, ki prav tako ostaja neimenovan. Bennettova je govorila z desetimi osebami, ki so si (bile) blizu z Melanio Trump, in prav vse so osuple, kako je osebno korist postavila pred tradicijo in spoštovanje vloge prve dame. Večina se jih je strinjala, da hoče Melania očitno zaslužiti »svoj« denar, ločeno od moža.
Namesto v knjižnico na dražbo
»Nekoč se mi je zdelo, da ji ni čisto jasno, kaj se dogaja okoli nje, danes pa sem prepričana, da zelo dobro ve, kaj počne, in da ji je povsem vseeno, kako na to gleda javnost. Nemogoče je, da se ne bi zavedala, kako neprimerno je, da prodaja predmete z državniških obiskov,« je kritična Browerjeva. Vztraja, da s tem niža vrednost položaju prve dame oziroma ga dela cenenega. V isti sapi sicer pritrjuje, da so tudi številne prejšnje prve dame zelo dobro zaslužile bodisi z govori bodisi z avtobiografijami, a da je primer Trumpove vseeno malce drugačen, saj da je ona pri tem dokaj pasivna, če ne celo lena. »Njene predhodnice so skušale ohraniti del zgodovine in vračati ameriškemu ljudstvu, pri Melanii Trump, ki ima sicer vso pravico prodati te predmete, pa ni tako,« je jasen Mark Updegrove, direktor fundacije predsedniške knjižnice LBJ v teksaškem Austinu. Ker je zelo zasebna oseba, ni pričakovati, da bi Melania kdaj javno utemeljevala svojo odločitev. »Čisto vseeno ji je za mnenje drugih. Tudi te kritike se je ne bodo dotaknile,« je prepričana njena nekdanja zaposlena.
Nekdanje prve dame so pomembnejše kose oblačil (kar naj bi beli klobuk zagotovo bil!) in osebne predmete, povezane z njihovo funkcijo, običajno podarile različnim muzejem. Mnogi kosi imajo posebno zgodovinsko vrednost, denimo obleka, ki jo prva dama nosi ob inavguraciji ali pozneje na plesu. Razstave garderob, ki po mnenju strokovnjakov te ženske na visokih položajih počlovečijo in približajo javnosti, so običajno najbolj obiskan in priljubljen del predsedniških knjižnic. »Po mojih izkušnjah tako slavni ljudje ne prodajajo svojih stvari. Razen če obubožajo,« je prepričan vodja univerzitetnih arhivov John Reznikoff.
Zanimivo je še, da bo za izdelke na dražbi mogoče plačati le v kriptovaluti solana. Nekdanja prva dama je v ta svet vstopila, ko je decembra na prvi dražbi prodajala digitalno umetniško sliko svojih oči, tokrat pa poleg klobuka prodaja še akvarel Melanie s klobukom, ki ga je naslikal umetnik Marc-Antoine Coulon, ter NFT oziroma virtualni, nezamenljivi zbirateljski predmet oziroma žeton. Gre za unikatne »žetone«, opremljene z digitalnim potrdilom o pristnosti, ki jih ni mogoče kopirati ali deliti.
