Poslanec SAB Marko Bandelli je Janezu Janši in vladi očital preganjanje državljanov in »mučenje«, ki je posledično rezultiralo v protestih. Janša je na očitke odgovoril, da je »žalostno, da opozicija vztraja pri nasprotovanju vladi, tudi, ko bi morali stopiti skupaj v boju z epidemijo«. Povedal je, da je bil zakon o nalezljivih boleznih sprejet pred 25 leti ter da ta vladi in ministrstvu za zdravje omogoča, da lahko sprejme zaščitne ukrepe, ko prebivalstvu grozi nalezljiva bolezen. Je pa dodal, da bi bilo potrebno zakonsko podlago za ukrepe dopolnjevati, kar je vlada storila v desetih protikoronskih paketih.
»Verjetno je v njih na desetine bolj izostrenih zakonskih podlag, na ustavnem sodišču so bili mogoče izpodbijani le dva, trije odstotki. Ustavno sodišče je doslej razveljavilo na stotine predpisov, tudi v času, ko ni bilo nobene epidemije in ko so vlade imele veliko časa za razmisleke in za ukrepe,« je dejal Janša.
Na Bandellijevo vprašanje glede upravičenosti izplačila covidnih dodatkov pa je odgovoril, da so o tem odločali predstojniki posameznih institucij in v primeru ugotovljenih nepravilnosti tudi ukrepali, vlada pa da te pristojnosti nima.
Premier dvomi v resničnost navedb v pismu Metke Paragi
Predsednik preiskovalne komisije Robert Pavšič (LMŠ) je Janšipredočil pismo nekdanje zaposlene na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Metke Paragi, v katerem je na predsednika vlade naslovila opozorilo o več nepravilnostih in nedoslednostih, odkar je vodenje NLZOH prevzela Tjaša Žohar Čretnik.
Janša je dejal, da je direktorica laboratorija po njegovih izkušnjah vedno delovala izjemno profesionalno, da pa ne ve, za kaj gre pri sporu med njo in Paragijevo, zato tega ne more komentirati. Podvomil je tudi v resničnost navedb v pismu in dodal, da je vsako tako opozorilo posredovano neposredno odgovornim. »Če bi se izkazalo, da očitki držijo, bi minister za zdravje verjetno ukrepal. Kot vem, je NLZOH delo opravljal kakovostno in zgledno,« je dejal. Izpostavil je, da so bili njihovi podatki o količini koronavirusa v odpadnih vodah po posameznih regijah pravočasno opozorilo o tem, kaj sledi glede razvoja epidemije.
Janša: Možno je, da pri nekaterih hitrih testih ni bilo vse v redu
Pavšič je želel tudi Janšev komentar glede navedb vodje strokovne skupine za hitre teste pri ministrstvu za zdravje Viktorije Tomič o neustrezni verifikaciji hitrih antigenskih testov podjetja Majbert Pharm, ki je Sloveniji dobavilo prve večje količine hitrih testov za množično testiranje na okužbo z novim koronavirusom.
Janša je vprašal, ali naj bi vlada ravnala na podlagi tega, ker reče en strokovnjak, ali naj odloči na podlagi mnenja pristojne institucije. »Hitrih testov je na stotine, vsi so šli čez različne verifikacije, možno, da v nekaterih posamičnih primerih nekaj ni bilo v redu,« je dejal. Spomnil je, da so bili na začetku epidemije covida-19 povsod po svetu problemi, saj med drugim ni bilo jasno, koliko so testi sploh zanesljivi.
Janša je povedal, da je NLZOH »mogoče kdaj predlagal verifikacijo določenih hitrih testov«. Je pa zanikal informacije, da naj bi fizično obiskal Slovaško in od tam prinesel teste za samotestiranje. Povedal je, da so bili ti testi donirani. Šlo naj bi za nekaj tisoč testov, ki jih je nato pristojna institucija preverila.
Pavšič napovedal vmesno poročilo preiskovalne komisije
Parlamentarna komisija, ki na zahtevo opozicije preiskuje z epidemijo covida-19 povezane vladne ukrepe od nastopa aktualne vlade do marca lani, bo v kratkem pripravila vmesno poročilo, je napovedal predsednik Robert Pavšič (LMŠ). Po zaslišanju premierja je ocenil, da se odpirajo dodatna vprašanja glede verifikacije hitrih testov.
Kot je Pavšič dejal v izjavi za medije po koncu današnje seje komisije, je Janša najprej zanikal navedbe, da bi imel karkoli z ocenjevanjem hitrih testov s Slovaške, »potem se je to hitro spremenilo v mogoče, na koncu pa je potrdil, da je od NLZOH zelo verjetno pričakoval verificiranje testov, ki jih je sam predložil v verifikacijo«. Predsednik vlade je po poslančevih besedah objektivno in subjektivno priznal vmešavanje v procese, ki bi morali biti strogo strokovni brez kakršnekoli vloge politike.
Pavšič je bil kritičen tudi do premierjevega komentarja ob koncu seje, da je bilo zaslišanje izguba časa, »čeprav je udeležba na komisiji zakonska obveza, odgovarjanje pa ustavna obveza«.
Za težave pri obvladovanju epidemije kriv 'upor' proti uvedbi sledilne aplikacije
Glede očitkov o slabem obvladovanju epidemije je Janša dejal, da so posledice epidemije v različnih državah različne. »Kar se tiče števila umrlih, smo v EU na 12. mestu. Število presežnih smrti pove, da je Slovenija na enakem mestu kot po precepljenosti, torej toliko kot smo precepljeni, toliko smo zaščiteni,« je povedal predsednik vlade in dodal, da smo v drugem valu epidemije imeli nadpovprečno število presežnih smrti predvsem v domovih za starejše, kamor se 15 let ni investiralo, saj se je »denar raje namenjalo nevladnim organizacijam na Metelkovi 6«.
Za nizko stopnjo precepljenosti v Sloveniji je Janša okrivil »nekdanji komunistični režim«. Kot je dejal, imajo s precepljenostjo težave »vse države, v katerih je vladal enopartijski režim, kjer je tudi manjše zaupanje v znanost«. Ob tem je opozoril tudi na »upor proti uvedbi aplikacije za sledenje stikom. Kot je dejal, so ji nekateri v opoziciji, posebej Alenka Bratušek, ostro nasprotovali.
Sicer pa je po Janševih besedah njegova ali Pavšičeva sodba o tem, kdo je bil v epidemiji uspešen, subjektivna. »Kar je objektivno, so mednarodne primerjave,« je poudaril. Spomnil je na nedavno objavljene podatke OECD, ki primerjajo uspeh obvladovanje epidemije najbolj razvitih držav na svetu. Kot je izpostavil premier, je Slovenija zasedla drugo mesto, takoj za Dansko.
Nicolettija znova ni bilo na zaslišanje
Člani komisije, ki je Janšo zaslišala tretjič, so danes pričakovali tudi enega od lastnikov podjetja Majbert Pharm Klemna Nicolettija, a se slednji tudi danes ni oglasil v DZ. Kot so za STA pojasnili v DZ, je Nicoletti opravičil svojo odsotnost, Pavšič je napovedal, da ga bodo povabili na eno od prihodnjih sej.
Nicolettijevo podjetje Majbert Pharm je Sloveniji dobavilo prve večje količine hitrih antigenskih testov za množično testiranje na okužbo z novim koronavirusom. Že kmalu po dobavi so se pojavile prve težave glede testirnih paličic, v okviru preiskovalne komisije pa sta vodja strokovne skupine za hitre teste pri ministrstvu za zdravje Viktorija Tomič in virologinja Metka Paragi, nekdaj zaposlena v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano povedali, da dobavljeni testi niso ustrezali strokovnim kriterijem za uporabo v presejalne namene oz. da neučinkoviti in neustrezni.
