Niti zadnji sklop pogovorov z Rusijo na zasedanju Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ni prinesel razumevanja za ruske zahteve po novi varnostni arhitekturi v Evropi. Kljub svarilom predsedujočega OVSE, poljskega zunanjega ministra Zbigniewa Raua, da je nevarnost izbruha vojne na območju držav OVSE večja kot kadar koli v zadnjih tridesetih letih, ni bilo zbližanja stališč z Rusijo na zasedanju 57-članske organizacije, katere namen je zmanjšanje napetosti na evrazijskem področju, opazuje pa tudi dogajanje v vzhodni Ukrajini.
Podobno kot je po sredinem zasedanju sveta Nato-Rusija ugotavljal namestnik zunanjega ministra Rusije Aleksander Ruško, je po včerajšnjem zasedanju ponovil veleposlanik Rusije pri OVSE Aleksander Lukaševič: upoštevali so le varnostne premisleke drugih.
Odgovor o novih pogovorih prihodnji teden
Ruska diplomacija se je na troje pogovorov, ki so jih z ZDA, Natom in članicami OVSE vodili ta teden, odzivala uglašeno. Iz Kremlja, zunanjega ministrstva in od ruskih diplomatov so prihajala sporočila razočaranja, a vrat diplomaciji niso zapirali. Zunanji minister Sergej Lavrov se je obregnil ob ameriško-Natove zahteve po dejanjih za zmanjšanje napetosti, ki bi jih morala sprejeti Rusija. Kot nesprejemljivo je označil zahtevo, naj se ruske vojaške okrepitve ob meji z Ukrajino vrnejo v vojašnice. Pozitivno je ocenil zgolj pripravljenost ZDA, da bi se pogovarjali o namestitvah raket kratkega in srednjega dosega. Odgovor, ali se bo odzvala vabilu k novemu krogu pogovorov z Natom in ZDA, naj bi Rusija oblikovala prihodnji teden. Namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov prav tako ni hotel ne potrditi ne izključiti možnosti, da bi v primeru zaostrovanj Rusija lahko namestila svojo vojsko na Kubi in v Venezueli. »Vse je odvisno od dejanj ameriških kolegov,« je pristavil.
Kremelj jezen zaradi nastajajočih novih sankcij
Moskva se je jezno odzvala na zakonski predlog skupine demokratskih senatorjev z novimi sankcijami proti Rusiji, ki jih podpira tudi Bela hiša. Poleg gospodarskih subjektov, denimo podjetij, ki ponujajo ruskim bankam varno korespondenco za mehanizme nakazil preko sistema swift, bi sankcije doletele tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina, obrambnega ministra Mihaila Mišustina in zunanjega ministra Lavrova. Zamrznili bi njihovo imetje v ZDA in jim prepovedali potovanja na ameriško ozemlje. Bela hiša pa bi bila obvezana, da poskrbi, da plinovod Severni tok 2 ne postane operativen.
Moskva je tako soočena z že drugim ameriškim predlogom sankcij, ki vključuje blokado plinovoda Severni tok 2, ki čaka na odobritev nemških in evropskih regulatorjev. Jezno se je odzvala predvsem na to, da se je Putin znašel med potencialnimi tarčami sankcij. »Uvedba sankcij proti šefu vlade ali vodji Rusije je ekstremen ukrep, ki je primerljiv s prekinitvijo odnosov,« je ocenil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Evropska unija pa je včeraj za pol leta podaljšala sankcije proti Rusiji, uvedene po aneksiji Krima leta 2014.
Putin dobiva vojaške nasvete
V Moskvi so medtem začeli vojaški strokovnjaki Putinu svetovati o potencialnih vojaških odzivih, če bi se razmere v Ukrajini poslabšale. Doslej je Rusija za primer propadlih pogovorov grozila s precej splošno omembo »vojaško-tehničnih« ukrepov, ne da bi jih podrobneje pojasnila. Kot enega od možnih so včeraj v Moskvi omenili pomorske vojaške vaje, vendar brez podrobnejše razlage.
Z ruskega zunanjega ministrstva je vendarle prišel namig, da so pripravljeni diplomaciji dati še eno priložnost, čeprav je Rjabkov ocenjeval, da so se z ZDA zaradi nasprotnih pristopov znašli v slepi ulici. Stalni predstavnik ZDA pri OVSE Michael Carpenter pa je po včerajšnjih pogovorih na Dunaju posvaril, da se mora Zahod pripraviti na morebitno zaostrovanje odnosov z Rusijo. »Bobni vojne so glasni, retorika je postala vreščeča,« je dodal.