Sicer pa na primer v Ljubljani ni bilo –20 stopinj že kar lepo število let! Tudi bojazen, da bi se nam to spet pogosteje dogajalo, je majhna. Ne samo zaradi toplejšega podnebja, ampak tudi zaradi vse manj pogoste oziroma debele snežne odeje. Snežna odeja lahko ob enaki zračni masi »zniža« nočne temperature tudi do 10 stopinj v primerjavi s kopnimi tlemi. Pa ni treba, da je debela – že recimo 5 centimetrov snega je povsem dovolj. Za negativne temperaturne ekstreme potrebujemo nekaj pomembnih »sestavin«: mirno in jasno noč, snežno odejo, konkavno obliko terena, če se strokovno korektno izrazim, ali po domače dolino, kotlino, vrtačo in podobno. In na koncu, seveda, dovolj hladno ali mrzlo zračno maso.
Kraje, kjer pride do ekstremno nizkih temperatur, imenujemo mrazišča. To so lahko samo vrtače, »konte« na Komni ali kraška polja in planote na Notranjskem, kot so Babno Polje, Bloke, Loški Potok. Gre za kraje, kjer se hladni zrak zbira na dnu, na najnižjem delu terena, reliefa, in ne more odtekati še nižje. Ponoči se ohlajajo tla, ki sevajo infrardeče elektromagnetno valovanje v ozračje, v vesolje. Če je zrak vlažen, vodna para precejšen del te energije vpije in seva nazaj, zato nočno ohlajanje ni tako izrazito. V suhem zraku pa so energijske »izgube« tal večje. Telo, ki oddaja energijo, se ohlaja. Nad hladnimi tlemi se potem ohlajajo tudi plasti zraka, najprej tik nad tlemi, nato se plast ohlajenega zraka počasi debeli, nastajajo majhna in velika jezera ohlajenega zraka.
Ne samo pozimi, tudi poleti je ta proces enak, tudi poleti nastajajo v najnižjih legah reliefa jezera hladnejšega zraka. To lahko sami preverite, če greste pred sončnim vzhodom ali le malo za njim v kakšno dolino, vrtačo ali pa, če verjamete meteorološkim meritvam, ki vam potrdijo, da je zjutraj temperatura zraka na dnu Ljubljanske kotline nižja kot malo višje, na grajski grič. Seveda se poleti taka jezera ali jezerca hladnega zraka hitro segrejejo in premešajo s preostalimi zračnimi plastmi, pozimi pa lahko, zlasti ob snežni odeji in kadar je temperaturna razlika med zrakom v mraziščih in zrakom nad njimi dovolj velika, take hladne plasti vztrajajo tudi dopoldne ali ves dan.