Jaša Prodanović, srbski politik, član republikanske stranke in nekdanji minister za izobraževanje v vladi Kraljevine Srbije, je (po prostem prevodu) takole opisal režim, ki je bil na oblasti v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pred stotimi leti:

»Uničili so skupščino (zakonodajno oblast) in razvrednotili dostojanstvo zastopstva naroda, javno besedo (medije) so kot pravi krvniki stisnili za vrat, z nasiljem so onečastili svobodo zborovanja, volitve so spremenili v falsifikacijo, ki jo spremlja nasilje. Pogazili so skoraj vse zakone, neštetokrat kršili ustavo, si podredili vojsko, šole in sodišča. Omajali so pravni red države in razdelili ljudi na dve skupini – svoje nasprotnike so postavili izven zakona, svoje pristaše pa nad zakon. Odkar obstaja naša dežela, bolj odvratne politične klike od te ni bilo. Nobena ni bila obenem tako krvava in tako umazana.«

Podobno je režim opisoval Božidar Vlajić, komentator Srpskega književnega glasnika:

»Gaženje neodvisnosti sodišč, pregoni medijev, ukinjanje svobode zborovanja, ki seže vse do razbijanja zborovanj opozicije s pomočjo band, ki jih oblast privilegira, masovne aretacije… neomejena zloraba celotnega državnega aparata… vse to kompromitira principe demokracije in pelje v razpad sistema.«

V marsičem nam ti sto let stari opisi zvenijo znano, mar ne? V marsičem pa zveni kot napoved »smeri razvoja« družbe, ki je sedanji režim ne skriva. Oziroma napoved, kaj vse nas do volitev ter – v primeru zmage desnice – po volitvah še čaka.

Še posebej je pomenljivo, kdaj je Prodanović zgornje vrstice napisal – po objavi Obznane (konec decembra 1920). S tem vladnim odlokom (oh, kako znano nam zveni ta beseda), ki ni bil niti objavljen v uradnem listu (za nas nič novega), si je vlada prigrabila pravico, da legalno izvoljenim komunističnim poslancem vzame mandate. Čez pol leta je odlok prerasel v protiustavni zakon o zaščiti države, na podlagi katerega so nekaj let kasneje poslancem Hrvatske seljačke stranke mandate enostavno ukinili, poslance pa zaprli. Na ta »genialen« način je režim ne samo eliminiral nasprotnike, pač pa si je v parlamentu zagotovil večino, razpustil delavske organizacije itd. Vse to je kasneje privedlo do streljanja v skupščini in uvedbe šestojanuarske diktature…

Naš režim, ki nam trenutno vlada, je željo po »Obznani« že najavil pred nekaj meseci – stranki SDS in NSi sta zahtevali izredno sejo na temo nevarnosti stranke Levica, ki da s svojim programom ruši ustavni red.

S tem sta perverzijo zamenjave vlog pripeljali do popolnosti. Če je kdo v zadnjih dveh letih temeljito omajal ustavni red in pravno državo, sta to prav stranki SDS in NSi, ki s prstom kažeta na levo stran. Vreščita, kako da je demokratični sistem ogrožen. In to po tem, ko sta se – s pomočjo satelitov, prodanih poslancev, ki so osleparili volilce in izdali njihovo zaupanje – polastili oblasti. Oblasti, ki jo zdaj zlorabljata do onemoglosti in uvajata masovno korupcijo. V dobesednem pomenu besede korupcija (= izprijenost, pokvarjenost, navadno zaradi izkoriščanja družbenega položaja, moči) ponavljata vaje v slogu izpred stotih let.

Upamo lahko le, da bodo volitve potekale regularno in da bo naš sedanji režim – prosto po Prodanoviću – ostal le umazan, ne pa tudi krvav. Pravi izziv pa se bo v primeru zmage demokratičnih političnih strank začel s sanacijo materialne in moralne škode – razdejanja, ki ga ta vlada pušča za sabo. Gotovo bi bilo treba razmisliti o varovalkah za preprečevanje zlorabe oblasti. Morda v smeri krepitve pooblastil ustavnega sodišča, ki bi ob ponavljajoči oziroma sistematični zlorabi (t. j. vladanju z neustavnimi dekreti, serijskem sprejemanju neustavnih zakonov in kršenju človekovih pravic) lahko vladi, ki bi se proslavila s tovrstnimi »junaštvi«, mandat odvzelo in ga vrnilo ljudstvu.

Dragan Matić, Srednje Gameljne