Ameriški predsednik Joe Biden je predstavil svoj novi veliki zakonski cilj, potem ko je moral zaradi neenotnosti demokratov vsaj za nekaj časa na hladno njegov 1500 milijard evrov vreden sveženj socialnih, zdravstvenih in okoljskih reform. Zdaj je v ospredje postavil reformo volilne zakonodaje, kjer pa se mu napovedujejo podobne težave: manjka mu podpora vseh demokratskih senatorjev.
Biden si ni naključno izbral zvezne države Georgie za predstavitveni govor, v katerem je dejal, da je eden temeljev ameriške demokracije pravica vsakega, da odda glas in da je ta glas preštet. Georgia je ena izmed zveznih držav, kjer republikanski predsednik Donald Trump lani ni priznal poraza, ampak je pozival volilne uslužbence, naj mu »najdejo 11.780 glasov«, potrebnih za to, da premaga Bidna. In je ena izmed zveznih držav, kjer so vladajoči republikanci v tamkajšnjem kongresu sprejeli reformo volilne zakonodaje, ki po trditvah demokratov »napada volilno pravico«. Podobno zakonodajo so republikanci sprejeli v še osemnajstih zveznih državah – gre za ukrepe, kot so prepoved oddajanja glasovnic v posebne volilne nabiralnike na ulicah, omejitev glasovanja po pošti ali lažja zamenjava neodvisnih članov volilnih komisij. Republikanci trdijo, da gre za ukrepe proti mogočim volilnim nepravilnostim.
Volilni dan bi bil praznik
Biden je v zelo zavzetem govoru lansko volilno dogajanje v Georgii in drugod uporabil za iskanje podpore zakonoma, ki bi volilna pravila določila na zvezni ravni, tako da tega ne bi več počela vsaka zvezna država zase. Zakon o pravici do glasovanja bi olajšal volilno udeležbo z možnostjo predčasnega glasovanja, glasovanja po pošti, oddajo glasu v nabiralnike in avtomatičnim vpisom v volilni seznam. Volilni dan, kar je vselej torek po prvem novembrskem ponedeljku, bi bil praznik, obsojenim za kazniva dejanja ne bi več vzeli volilne pravice… Vse to bi načeloma koristilo demokratom, saj je višja volilna udeležba voda na njihov mlin.
Drugi zakon, ki nosi ime po zdaj že pokojnem dolgoletnem kongresniku in aktivistu Johnu Lewisu, pa bi določil, kdaj morajo zvezne države zahtevati dovoljenje za spremembo načina izvedbe volitev.
Občutljivo vprašanje o usodi obstrukcije
Predstavniški dom je oba zakona že potrdil, zdaj je na vrsti stočlanski senat, kjer pravila zahtevajo tripetinsko večino. Torej bi moralo zeleno luč zakonodaji prižgati poleg vseh petdesetih demokratov še deset republikancev, kar se ne bo zgodilo. Zato je Biden v govoru izrecno podprl spremembo teh pravil. Ena izmed teh je, da bi za sprejetje volilne zakonodaje zadoščala samo absolutna večina in torej ne bi bila mogoča obstrukcija (filibuster). Druga je, da bi spremenili pravila obstrukcije, ki je zdaj praktično avtomatična, po novem pa bi zahtevali, da dejansko poteka v praksi, torej tako, da nekdo na odru govori v nedogled in tako obstruira postopek potrjevanja zakonodaje.
Biden sam je bil dolga leta član senata in zagovornik obstrukcije kot mehanizma, ki demokrate in republikance sili k iskanju kompromisov. Zdaj je nastopil drugače. »Obstrukcija je postala orožje in se jo zlorablja… Naj danes torej jasno povem: za zaščito demokracije podpiram spremembo senatnih pravil, kakor koli je potrebno, da preprečimo senatni manjšini blokado volilne pravice.«
Vodja republikanske manjšine Mitch McConnell je odvrnil, da omejevanje obstrukcije ni smer, v katero si želi Amerika, in zahteval, naj dajo volilno zakonodajo na glasovanje, pa bo jasno, kako stvari stojijo. In kot kaže, te stojijo tako, da Biden spet nima glasov. Dva demokratska senatorja imata zadržke do omejevanja obstrukcije – Joe Manchin iz Zahodne Virginije in Kyrsten Sinema iz Arizone, ki sta (zlasti Manchin) preprečila že potrditev svežnja socialnih reform. Oba pravita, da ju skrbijo dolgoročnejše posledice za ZDA, če bi senatna večina lahko sprejemala zakone brez glasu manjšine.
O volilni zakonodaji naj bi glasovali še ta teden – in ko jo republikanci zavrnejo, predvidoma v ponedeljek o usodi obstrukcije. ba