Mlado Mladinsko: Nekaj vprašanj o mejah umetnosti

Nekaj vprašanj o mejah v umetnosti

»Dobro je, če kritika popljuva predstavo, ker tako veš, da si udaril tja, kjer tako boli, da se predstava ljudem sploh ne zdi primerna za na oder.«

Ta stavek me žre, že odkar sem ga slišala in mi postavlja vedno več vprašanj, na katera ne poznam odgovora.

1. Tema o mejah v umetnosti je seveda zelo subjektivna. Zame umetnost na primer ni nič, kar ni sporazumno s strani vseh prisotnih (nasilje, posilstvo, znašanje nad gledalci). Zato se sprašujem: kaj pa živali, katerih soglasja seveda ne moremo dobiti? Na primer, zakol kokoši na odru v predstavi Dušana Jovanovića ‘Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki’. Je življenje živali, s še tako prepričljivimi argumenti režiserja, res vredno dobrega performansa?

2. Postavlja se mi tudi vprašanje ločevanja umetnosti od avtorja v primeru, da se je avtor izkazal za neke vrste prestopnika. Če je avtor ustvaril dela, ki veljajo za pomembna in izjemna, sam pa se je izkazal za osebo, nevredna slave, se v tem primeru delo od njega loči ali bi bilo treba poleg umetnika zavreči tudi umetnino?

3. Do katere mere so stvari lahko abstraktne, da sploh še lahko govorimo o umetnosti?

Zame, če zadevo zelo posplošim, je umetnost bolj ali manj vse, za kar ima avtor legitimen argument.

Aja Markovič