»Odzivi in izkušnje so dobri,« izkušnje z aplikacijo zdravniki.sledilnik.org po manj kot mesecu dni strne Luka Renko, član znanstvenega društva Sledilnik. Spomnimo: ekipo Sledilnika smo spoznali s prihodom novega koronavirusa pred slabima dvema letoma, odkar z razvijajočim se spletnim projektom Covid-19 sledilnik skrbijo, da so s covidom povezani epidemiološko pomembni podatki (ki jih danes med drugimi zajema slovita Univerza Johnsa Hopkinsa, pri njih pa podatke za ves svet zajema večina svetovnih portalov) na poljuden način z besedo in sliko prikazani na enem mestu.
V zaostrenem covidnem času je ekipa Sledilnika naredila še korak naprej: ob izteku leta je v virtualni svet testno poslala aplikacijo zdravniki.sledilnik.org, ki omogoča enostaven in uporabnikom prijazen dostop do podatkov o tistih specialistih javne mreže na primarni ravni (s področij družinske in splošne medicine, pediatrije, ginekologije in stomatologije), ki še sprejemajo nove bolnike.
Ekipa je podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o zasedenosti osebnih zdravnikov »preoblekla« v novo podobo in jih s pomočjo iskalnika, filtra in zemljevida preoblikovala v funkcionalno spletno orodje za enostavno iskanje še prostih osebnih zdravnikov v naši bližini.
Pohvalno je, da le z nekaj kliki pridemo do iskane informacije, a hkrati ob tem trčimo ob mračno realnost slovenskega zdravstvenega sistema, ko na primer ugotovimo, da Ljubljana nima niti enega zdravnika družinske medicine, ki bi sprejemal nove bolnike. In kam naj se torej Ljubljančan odpravi do prvega družinskega zdravnika, ki bi ga vzel pod okrilje? Tudi ta podatek, ki nam morda ne bo všeč, najdemo v aplikaciji: do najmanj 20 kilometrov oddaljenih krajev, kot so Horjul, Vrhnika, Logatec in pa Kamnik, Komenda, Litija in Višnja Gora.
»Zavedamo se, da problema pomanjkanja družinskih zdravnikov z našo aplikacijo ne moremo rešiti, lahko pa nanj opozorimo. Ko bodo podatki točni, bo morda mogoče opraviti geografsko analizo po regijah in krajih z boljšo in slabšo pokritostjo z zdravniki. Zdaj, ko lokacijski podatki še niso najboljši in je vprašljiva tudi njihova ažurnost, globlja analiza ne bi imela smisla,« pravi Luka Renko. Te dni namreč ekipo Sledilnika najbolj intenzivno zaposluje urejanje obstoječih podatkov ZZZS o zdravnikih in lokacijah njihovih ordinacij, saj podatki niso nujno pravilni. To je ekipa ugotovila že pred javno objavo iskalnika, ko so v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije in njenim članstvom tudi posodobili približno 80 podatkovnih vnosov. Iskalnik zdravniki.sledilnik.org omogoča tudi poročanje o napakah, kar je posledično pripeljalo do prijav netočnih podatkov, ko je aplikacija zaživela. »Doslej smo prejeli že več kot 350 poročil o napakah pri posameznih zdravnikih, od tega smo jih 270 tudi popravili,« doda Renko.
Nekateri upokojeni, drugi z novo službo
Razlogov za netočnosti v podatkih ZZZS je več. Na ZZZS pojasnjujejo, da se seznam družinskih zdravnikov na njihovi spletni strani v razdelku »Izbira in zamenjava osebnega zdravnika« posodablja trikrat mesečno, »in sicer izključno na podlagi podatkov, ki nam jih sporočijo zdravstveni domovi in drugi izvajalci, kar pomeni, da so zanje odgovorni izvajalci. Objavljeni podatki ZZZS o zdravnikih, ki še lahko opredeljujejo nove zavarovane osebe, sicer ne vsebujejo tudi podatkov o njihovi daljši bolniški odsotnosti, porodniškem dopustu in tako dalje, vendar pa je dolžan izvajalec za take primere urediti nadomeščanje. Za to je namreč izvajalec tudi plačan s strani ZZZS.« Renko pritrjuje, da do zamude 10 ali 20 dni lahko pride hitro, če izvajalci ne sporočajo redno sprememb.
Netočnost v podatkih je lahko povezana tudi z navalom ljudi na proste zdravnike, opozori sogovornik. »Ker ponekod družinskih zdravnikov množično primanjkuje (na primer Ljubljana z okolico), se začnejo hitro polniti tudi prosta mesta pri zdravniku, ki šele začne sprejemati bolnike in lahko v že nekaj dneh zapolni svoje kapacitete.« In vse do posodobitve podatkov bo uporabnik še videval netočen podatek o statusu zdravnika.
»Za določene zdravnike smo dobili podatke, da so že upokojeni ali niso bili več zaposleni pri določenem izvajalcu. V teh primerih je torej šlo za slabo poročanje izvajalcev. Za enega zdravnika je bilo celo omenjeno, da je že deset let v pokoju. Človek se vpraša, kako izvajalec poroča ZZZS in kako se to storitev sploh plačuje…« se Renko čudi ob opaženih anomalijah. Želi si, da bi se podatki v prihodnosti posodabljali pogosteje, vsaj dnevno.
Kakšne načrte ima ekipa Sledilnika glede iskalnika zdravnikov? Podatke, ki so jih že predstavili na uporabniku dostopen način, si želijo obogatiti s telefonskimi številkami, spletnimi stranmi zdravnikov in pravili naročanja na pregled (za kar so posamezni zdravniki že poskrbeli). Končni cilj projekta je »uporabniška izkušnja na en klik«, kar pomeni, da lahko posameznik, ki najde prostega zdravnika, tega tudi takoj pokliče v ambulanto. »Ker pa se zavedamo, da so podatki še pomanjkljivi in v določenih delih neažurni, smo se določili za testno delovanje. Na tak način bi preverili, ali je potreba in zanimanje za takšno storitev in ali imamo možnost, da te podatke v doglednem času tudi izboljšamo.«
Odzivi s terena
Zanimanje za storitev očitno je, kar je pokazal odziv ljudi v manj kot mesecu dni delovanja iskalnika zdravnikov. »Dobili smo več odzivov uporabnikov, da so pomočjo aplikacije uspešno našli zdravnika ali ginekologa, prejeli smo tudi kar nekaj zahval. S prošnjo, naj jim pomagamo najti zdravnika, se je na nas obrnilo nekaj uporabnikov, ki so bili pri iskanju zdravnika na določenem območju neuspešni. Oglasilo se je nekaj tujcev, ki živijo v Sloveniji in ne pridejo do zdravnika, tako da problem vsekakor obstaja. Kolikor vem, tudi 131.000 ljudi nima opredeljenega osebnega zdravnika, kar je visoka številka in odraz tega, da družinskih zdravnikov ni dovolj ali pa da geografsko niso razporejeni na način, da bi lahko pokrivali vse potrebe v Sloveniji,« odzive komentira Renko.
Po odpravi napak in težav, ki še pestijo iskalnik zdravnikov, ekipa Sledilnika želi, da bi z ministrstvom za zdravje, ZZZS in zdravniško zbornico prišli do ustrezne sistemske rešitve. »Ni naša želja, da se ukvarjamo s popravki podatkov,« pravi Renko. Po idealnem scenariju bi pristojni sisteme izboljšali do te mere, da bi bolje podpirali tudi storitev iskalnika osebnih zdravnikov. »Ali bo na koncu to storitev, ki bo ljudem dostopna na Sledilniku, ali storitev, ki jo bo imel ZZZS, ministrstvo ali zbornica, ni toliko pomembno. Pomembno je le, da je takšna storitev na voljo uporabnikom in je vredna zaupanja.«
Sploh pa možnosti za nadgradnjo projekta ne manjka. Če ekipi uspe izboljšati kvaliteto in ažurnost podatkov, bi se odprla možnost za pripravo analiz, prikazov in grafik, s katerimi bi morda bolje razumeli težave in priložnosti v povezavi s pravico do izbire osebnega zdravnika.
»Osebni zdravnik je namreč prvi korak v zdravstvo. In če nekomu ne omogočimo dostopa do osebnega zdravnika, imamo problem, ker mu je omejen ves dostop do zdravstva, posledično pa se obremenitev morda poveča na urgentni medicini.«
Pozabljeni uporabniki
Kaj po mnenju strokovnjaka za informacijsko tehnologijo vpliva na težave, ki jih imamo pri nas s podatki in medsebojno nepovezanimi bazami, ki se jih ne uporablja v korist uporabnikov? V splošnem pri nas manjka usmerjenosti k uporabnikom – pa naj gre za storitve ali pripravo vseh servisov, ki jih država omogoča uporabnikom, ocenjuje Renko. »Mislim, da se marsikatera institucija niti ne vpraša, kdo vse so njeni uporabniki, kaj in na kakšen način bi morali tem uporabnikom ponuditi, da bi bile zanje te storitve čim bolj dostopne in uporabne. Gre za splošno pomanjkanje v razmisleku. Velikokrat se podatki zbirajo ali so morda celo neki stranski produkt, a se ne naredi koraka naprej, da bi se jih uporabilo za kakšen dober namen – kot v primeru podatkov ZZZS za lažje iskanje osebnega zdravnika. Mislim, da je to glavni manko.«
Za konec še nekaj besed o temni plati današnjega časa, ko v razgretem covidnem ozračju, kjer znanstveni podatki in razumne besede v delu družbe niso (u)slišani, pred grožnjami, žaljivkami in zmerljivkami niso varni niti prostovoljci ekipe Sledilnika. »Veliko tega prejemamo po elektronski pošti in veliko naslovov pošiljateljev smo že morali blokirati,« stanje opiše Luka Renko in doda, da je platforma Sledilnik večkrat del »serijsko« poslanih e-sporočil, ki jih nezadovoljni posamezniki pošiljajo vsem vidnejšim predstavnikom zdravstvene in sorodnih strok, ki se tako ali drugače ukvarjajo s covidom-19. Pogost sprožilec tovrstnih izpadov so javne izjave o cepljenju.