Ankete napovedujejo tesen izid volitev, nekatere pa celo zmago opozicije, ki jo vodi nestrankarski konservativni kandidat Peter Marki-Zay, v njej pa so združene zelo različne stranke, od socialistov in liberalcev do desne stranke Jobbik, ki je bila v preteklosti profilirana kot skrajno desna.
Preberite še: intervju z opozicijskim voditeljem.
Na zadnjih treh volitvah je prepričljivo zmagala Orbanova stranka Fidesz. Na zadnjih volitvah leta 2018 je skupaj z manjšim koalicijskim partnerjem, krščanskimi demokrati, dobila 48 odstotkov glasov.
Zaradi volilnega sistema in ločenega nastopa opozicijskih strank pa je dobila 133 od 199 sedežev v parlamentu ter je tako ohranila dvotretjinsko večino, ki jo je imela od volitev leta 2010.
A pred tokratnimi volitvami so se tradicionalno med seboj sprte opozicijske stranke vendarle dogovorile, da se poenotijo in proti Fideszu nastopijo s skupnim kandidatom za premierja ter tudi skupnimi kandidati v vseh 106 volilnih okrajih. Orbanu očitajo, da državo vodi avtoritarno in stran od demokratičnih vrednot EU.
Marki-Zay, župan mesta Hodmezovasarhely, sicer pa konservativec, ki ni član nobene stranke, je na volitvah za vodilnega kandidata opozicije premagal socialdemokratko Klaro Dobrev.
Po ocenah analitikov bi lahko katolik in oče sedmih otrok nagovoril konservativne volivce na podeželju, ki morda ne verjamejo več v Orbanovo vladanje. Obenem bi lahko prepričal tudi bolj levo usmerjene volivce v mestih, saj svojo konservativnost povezuje z odprtostjo, strpnostjo in sposobnostjo sklepanja kompromisov.
A 58-letni Orban kljub kritikam iz vrst opozicije in iz Evrope na Madžarskem ostaja priljubljen. Njegovi podporniki trdijo, da je državo po več letih stagnacije reformiral, obenem pa je ohranil madžarsko nacionalno suverenost in krščansko identiteto.
