Prvo srečanje od treh, na katerih bodo ta teden govorili o napetostih na ukrajinsko-ruski meji in zahtevah Rusije po novi varnostni arhitekturi v Evropi, se je danes končalo brez večjega preboja. Na slabih osem ur trajajočem srečanju med Wendy Sherman, namestnico zunanjega ministra ZDA, in Sergejem Rjabkovom, namestnikom zunanjega ministra Rusije, niso dosegli napredka pri dveh od treh ključnih zahtevah Rusije, ki jih je Moskva v minulih tednih krepitve navzočnosti ruske vojske ob meji z Ukrajino postavila Zahodu – pri zagotovilu, da se Nato ne bo več širil proti ruskim mejam in da tam ne bodo več nameščali novih napadalnih sistemov.
Rusija: Napredek možen le ob zavezi, da se zavezništvo ne bo širilo na vzhod
»Za nas je obvezno, da Ukrajina ne bo nikoli postala članica Nata,« je po pogovorih dejal Rjabkov. Prvič je opisal, kakšno bi moralo biti zagotovilo Zahoda za to osrednjo zahtevo ruske nacionalne varnosti, ki so ga v Kijevu in v zavezništvu v minulih tednih že zavrnili. V sklepih letošnjega Natovega vrha v Madridu naj se zapiše, tako Rjabkov, da Gruzija in Ukrajina nikoli ne bosta postali članici Nata. Pričakovano je to zahtevo ameriška stran na pogovorih zavrnila. »Nikomur ne bomo dovolili, da zapre Natovo politiko odprtih vrat,« je po srečanju z rusko delegacijo dejala Shermanova.
Medtem ko je Shermanova nakazala pripravljenost ZDA, da se z Rusijo pogovarjajo o obsegu vojaških vaj, ki potekajo ob njenih mejah, pa tudi namestitvi orožja na evropskih tleh, pripravljenost za pogovore ameriške strani o tem vprašanju za rusko stran vsaj po izjavah Rjabkova sodeč ne pomeni točke, na kateri bi lahko gradili zaupanje med Moskvo in Washingtonom. Moskva namreč pričakuje napredek pri zagotovilih, da se Nato ne bo širil na vzhod in da ne bodo nameščali novega taktičnega orožja v bližini njenih meja.
Prav napredek pri teh temah bo po Rjabkovih besedah določil potek nadaljnjih pogovorov med ZDA in Rusijo tudi o vprašanjih strateške stabilnosti in novem dogovoru o zmanjševanju števila jedrskih konic. »Ne moremo si privoščiti nadaljnjih zastojev,« je dejal Rjabkov in poudaril, da za dogovor nimajo na voljo več tednov ali mesecev, kot je pred ženevskim srečanjem nadaljnji časovni načrt pogovorov s Kremljem opisoval ameriški zunanji minister Antony Blinken. Če bi pogovori propadli in bi na evropskih tleh ZDA namestile novo taktično orožje, ki ga razvijajo, je Rjabkov napovedal »vojaško-tehnični« odziv Rusije, ob čemer ni podrobneje pojasnil, kaj bi to pomenilo. Tega namreč ne nameravajo razkriti, dokler je na delu diplomacija.
ZDA: Deeskalacija z umikom vojakov ali pojasnilom o cilju vojaških vaj
Shermanova je sicer Rusijo povabila k novim pogovorom. Ali se bodo na teh res sešli, ni jasno. Odločitev o tem bodo v Moskvi sprejeli po sredinih pogovorih s članicami Nata in četrtkovim zasedanjem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki bo potekalo na Dunaju. Naslednji krog pogovorov z Rusijo bi moral potekati v okoliščinah, ko je prišlo do deeskalacije razmer, je dejala Shermanova, za ZDA pa deeskalacija pomeni, da bi Rusija vojaške okrepitve ob meji z Ukrajino umaknila nazaj v vojašnice ali pa bi razložila, kaj je cilj teh vaj. Rjabkov se na te pripombe Shermanove ni odzval neposredno, je pa povedal, da ima Rusija pravico izvajati vaje na svojem ozemlju in da jih bo tudi nadaljevala. Ob tem je vnovič zavrnil ugibanja o morebitnem bližajočem se napadu na Ukrajino.
Pred previsokimi pričakovanji srečanja je potem, ko so se v Ženevi že začeli pogovori, svaril tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je pred sredinim zasedanjem sveta Nata in Rusije v Bruslju gostil podpredsednico ukrajinske vlade Olgo Štefanišino. »Ne moremo pričakovati, da se bodo na vseh teh srečanjih našle rešitve za vsa vprašanja,« je dejal Stoltenberg. Pričakovanja zavezništva je strnil v skromno pričakovanje, da se jim bo na srečanjih uspelo dogovoriti o nadaljevanju pogovorov. »Z Rusijo je mogoče skleniti dogovore,« je ocenjeval Stoltenberg.
