Za sinoči napovedana delovna večerja ameriške in ruske delegacije v Ženevi je bila uvod v izredno zahteven teden dialoga Zahoda in Rusije o pomembnih vprašanjih varnostne arhitekture stare celine. Na dnevnem redu treh srečanj bodo vprašanja varnosti Evrope, ravnanja Rusije v Ukrajini in potez zveze Nato, ki jih Moskva razume kot ogrožanje njene strateške varnosti.

Prvo srečanje bo danes v Ženevi, ko se bosta po sinočnji uvodni delovni večerji sestali delegaciji Rusije in ZDA pod vodstvi namestnikov zunanjih ministrov obeh držav, dolgoletnih izkušenih diplomatov Sergeja Rjabkova in Wendy Sherman, ki se poznata že s pogovorov o nadzoru oboroževanja. Po razlagi ameriške strani gre za nadaljevanje strateškega varnostnega dialoga, ki sta ga predsednika Joe Biden in Vladimir Putin zagnala na njunem lanskem srečanju v Ženevi. Na srečanju se bodo osredotočili na dvostranska vprašanja ZDA in Rusije, navaja ameriška stran in dodaja, da se o evropski varnosti ne bodo pogovarjali brez zaveznikov, a zlasti Ukrajini se ne bodo mogli ogniti.

Drugo srečanje Zahoda z Rusijo bo v sredo potekalo v Bruslju na zasedanju sveta Nato in Rusije, ki se bo sestal prvič po juliju 2019. Sodelovali bodo predstavniki vseh tridesetih članic zavezništva, tudi Slovenija, na čelu z generalnim sekretarjem Jensom Stoltenbergom.

Tretje srečanje bo v četrtek na Dunaju. Gre za redno zasedanje stalnega sveta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), v kateri sodelujejo vse evropske države, ZDA, Kanada in pet centralnoazijskih držav. Predsedujoča organizaciji, ki je bila forum dialoga med vzhodom in zahodom med hladno vojno, je letos Poljska.

Zakaj sploh pogovori?

Do pogovorov prihaja po lanski zaostritvi ob kopičenju ruske vojske ob vzhodni ukrajinski proruski regiji Donbas. ZDA z zaveznicami sumijo, da se Moskva pripravlja na napad, ta to zanika. Decembra je potem Rusija ZDA in Natu predlagala podpis dveh varnostnih sporazumov, s katerima bi se Nato med drugim zavezal, da se ne bo več širil na vzhod in da bo omejil vojaško prisotnost v članicah, sprejetih po letu 1997. Moskva pravi, da se je Nato po hladni vojni približal njenim mejam kljub drugačnim obljubam in da zahodno vojaško zavezništvo tako vse bolj ogroža njeno varnost.

Iz diplomatskega dogajanja, ki je sledilo, ter ob dveh decembrskih telefonskih pogovorih Putina in Bidna, ki je Moskvi v primeru napada na Ukrajino zagrozi z gospodarskimi, finančnimi in drugimi sankcijami, kakršnih še ni bilo, se je rodil dogovor o pogovorih.

Kaj je v dialogu mogoče pričakovati?

Ruski predstavniki so v teh dneh zveneli pesimistično. Rjabkov je po poročanju Reutersa dejal, da Rusija ne bo popuščala glede Ukrajine, in da je razočarana nad prvimi odzivi Zahoda na predlagana sporazuma. Več članic Nata, tudi Slovenija, je namreč dejalo, da Rusiji ne bodo dale v roke veta na širjenje zavezništva ali na razporejanje vojske v državah članicah. V ZDA so včeraj še enkrat izrecno zanikali, da bi se bili o tem pripravljeni pogovarjati.

Rjabkov je tako dejal, da je mogoče tudi to, da dialog pade v vodo že po prvem srečanju. Ameriški predstavniki pa so dejali, da gredo na pogovore »realistični, ne optimistični«, zunanji minister Antony Blinken pa, da bo napredek zelo težko doseči. So pa ZDA dejale, da vidijo področja, kjer bi bil dogovor mogoč, denimo o omejevanju oziroma nenameščanju raket srednjega dosega v Evropi ali o omejevanju obsega vojaških vaj blizu mej Nata in Rusije.

Kaj če pogovori propadejo?

Iz besed neimenovanih visokih ameriških predstavnikov, ki jih prenašata Bela hiša in zunanje ministrstvo, je razbrati, da Washington pogovore razume kot del daljšega strateškega dialoga. Iz izjav ruskih predstavnikov se zdi, da Moskva želi hiter dogovor.

Če ga ne bo, bo sprva glavno vprašanje, kaj se bo zgodilo ali ne v Ukrajini. Rusija pravi, da bo potegnila ustrezne »vojaške in tehnične ukrepe«, kot se je izrazil Putin. Poznavalci razmer pa v ocenah, ki jih prenašajo agencije, podajajo zelo različna mnenja – od tega, da je rusko kopičenje vojske pri Ukrajini samo predstava za krepitev pozicij, potem ko je glavna skrb Zahoda postala Kitajska, do povsem nasprotnih ocen, da je Rusija ZDA in Natu nalašč postavila neuresničljive zahteve, da bo imela povod za spopad v Ukrajini.