Kdaj smo dovolj popolni? Kaj je merilo naše popolnosti? Tudi o tem, kako je treba v vsakdanjih trenutkih najti lepoto in priložnost za srečo, so spregovorile štiri ženske, ki so sodelovale v natečaju #LiscaInspire. To so 30-letna Klara, mamica dveh punčk, ki je prejšnje leto zbolela za rakom – in ga premagala. Petinpetdesetletna Andreja, ki se spogleduje z menopavzo, a pravi, da to še ni čas za pavzo, temveč čas za polno življenje. Brina se je že v otroštvu borila z odvečnimi kilogrami in zbadljivkami zaradi tega – a je ugotovila, da videz ni vse in da mnenja drugih niso tisto, kar nas definira. In še Anika, ki se je v iskanju popolnosti borila z motnjami hranjenja – dokler se ni na kritični točki odločila za spremembo, za življenje. In kaj so povedale?

Anika: Prava ljubezen je ljubezen do samega sebe

»Zgodba, ki bi jo želela deliti z vami, je zgodba o strahu, neuspehu, nizki samopodobi, dekletu, ki je slepo strmela v luno in spregledala zvezde. Zgodba, ki se je obrnila na glavo, saj si je dovolila uvideti. Uvideti, kaj je prava ljubezen. Ljubezen do samega sebe. Zgodba o dolgoletnem boju s svojimi mislimi, telesom, o hospitalizacijah, ki jim ni bilo konca. Še ena od številnih zgodb dekleta, ki je preživela večino najstniških dni z motnjo hranjenja (anoreksijo, bulimijo), a je bolezni na koncu spodnesla tla pod nogami in dokazala, da zmore,« je del svoje zgodbe zapisala Anika, ki se je v kritičnem trenutku odločila za spremembo, za življenje, za ljubezen do sebe. A izkušnja ni pozabljena in tudi iz nje črpa moč. »Vsak padec je lahko boleč. Če gledaš nanj skozi oči izkušnje, ta bolečina zbledi, vendar ostane kot opomnik, da se na to pot več ne vračaš. Zdaj poznaš svojo pot. Ta pot ne gre le navzgor, polna je vzponov in padcev, pa vendar greš z dvignjeno glavo samo naprej. Tudi zato je bilo sodelovanje na fotografiranju za njo še en korak čez nevidno črto, še en korak več k sprejemanju sebe.

Brina: Če si želiš biti srečen, bodi srečen

Brina prekipeva od pozitivne energije. Z nasmehom, s katerim okuži tudi okolico. In s tem izžareva samozavest, ki jo neopazno preliva tudi na druge. »Vse otroštvo in najstništvo sem se počutila, kot da svet res gleda samo na videz človeka. Med korono se mi je pogled spremenil, več časa sem posvetila temu, da se sprejemam takšno, kot sem, in moram reči, da je življenje lepše.«

A najprej je morala prepričati sebe, da ni vse v videzu. In da mnenja drugih niso tista, ki nas definirajo. »Spoznala sem, da to, kar daješ, dobiš. Če oddajaš dobro, pozitivno in ljubečo energijo, boš prav to dobil nazaj v takšni ali drugačni obliki. Pot do popolne ljubezni do samega sebe in svojega fizičnega telesa je zelo dolga, sama sem še na njej in mislim, da bom vse življenje, ampak sem na točki, kjer vem in verjamem, da sem čudovita znotraj in zunaj.«

Prepričala nas je, da je lahko vsak dan poseben – da lahko v malenkostih in vsakdanjih trenutkih vedno najdemo razlog za srečo. »Zdaj več časa posvečam sebi in počnem stvari, ki jih imam v resnici rada, poslušam svojo intuicijo in moram reči, da je moje življenje lepše. Sprejela sem, da sem taka, kot sem, z razlogom. In na to sem ponosna. S svojim pogledom pa dvigujem tudi moje punce in jih spodbujam, da se imajo rade. Ko jih vidim srečne, sem srečna tudi jaz.«

Andreja: Menopavza – daleč od kakšne pavze

Andreja je v tistih letih, ko se nekateri morda ustrašijo živeti naprej. Ko si začnejo postavljati omejitve, ki naj bi jim jih postavljala leta. »Sem ženska, ki je v letošnji zlati jeseni dopolnila zlatih, že skoraj častitljivih 55 let. Torej prihajam še iz prejšnjega stoletja, kaj stoletja, tisočletja, ko so psi še glodali kosti in mačke pile mleko. Rodila sem se v letu ognjenega konja po kitajskem horoskopu in obdobju zodiakalnega znamenja škorpijona – fatalneje najbrž že ne bi moglo biti! In res, v življenju se mi pogosto dogajajo stvari, vredne drznih scenarijev. Mogoče v svojem poznejšem obdobju napišem knjigo, ampak ne še zdaj, dogaja se mi še vse preveč zanimivih stvari in res nimam časa. Sicer pa tudi moje življenje, tako kot življenje vsakogar, vije med različnimi vzponi in padci, po katerih pa je vedno treba iti pogumno naprej,« je povedala mati dveh otrok, psa in mačke. Je tudi ženska, ki se že resno spogleduje z obdobjem menopavze. Sama ga imenuje obdobje poznega poletja, nikakor pa še ne jeseni. Zato sprejema obdobje menopavze kot spremembo, ki prinaša obilo priložnosti. »Da se začnem bolj posvečati sebi in s kakovostnejšim življenjskim slogom ujamem pravi ritem življenja. Za mojo fizično in psihično kondicijo skrbi moja labradorka Bučka, ki mi zagotavlja brezpogojno ljubezen, dobro družbo, dnevne pohode in poglede, ki so vredni čiščenja vsake dlake v stanovanju. Naš muc Štefuc pa je bolj moja čustvena blazinica.«

Zdaj pa še k zadnji temi, ki sploh ni zadnja po pomembnosti v našem obdobju – spolnemu življenju. »Že res, da želja po ljubljenju ni več tako radoživa. A če sta s partnerjem kompatibilna in dopolnjujoča se ter s kančkom domišljije, večerni izkupiček dobrega ljubljenja ne bi smel izostati. Že od nekdaj je veljalo, da si želijo moški kruha in iger (takšnih in drugačnih), ženske pa romance in dvorjenja. Lahko rečete, da sem staromodna, ampak saj prihajam iz prejšnjega tisočletja in mi to že pritiče,« med drugim zapiše Andreja. Kot doda, bodo ženske v obdobju menopavze zadovoljne in samozavestne le, »če se bomo počutile ljubljene, lepe in privlačne ter še vedno seksi, za kar pa smo poklicane same, vendar tudi naši partnerji«.

Klara: Sebe postavi na prvo mesto

»Sem Klara, 30-letna mamica dveh punčk. Septembra lani so mi postavili diagnozo rak dojke. Za mano je 16 kemoterapij, 25 obsevanj in operacija, pri kateri so mi odstranili obe dojki, jajčnike in jajcevode.« Zdaj ve, da v življenju šteje vsak trenutek. In da je treba svoje izkušnje deliti, ker smo s tem lahko opora drugim. Tudi takrat, ko ne vedo, koga vprašati. Klaro je njena izkušnja naučila, da se vse zgodi z razlogom in da je s pozitivnim odnosom vse mogoče. In predvsem, da je treba sebe postaviti na prvo mesto. Kako ostati pozitivna? »Vsak dan zapiši tri stvari, za katere si hvaležna. Začni dan s hvaležnostjo, da si se zbudila.«

V sevniškem podjetju so prepričani, da je med nami še veliko žensk, podobnih Andreji, Klari, Brini in Aniki. »Ker ste morda ena izmed njih, tudi vas vabimo, da spregovorite in pomagate širiti pozitivne misli. Povejte svojo zgodbo, svoj recept, kako se zbuditi z nasmehom na ustih. Kako tudi v malenkostih najti razlog za srečo. In navdihujte,« so sporočili in se ob tem vsem štirim zahvalili, da so delile svojo energijo. »In hvala vsem vam, drage ženske, ker ste naš navdih vsak dan.«