Letos je bilo v Dražgošah drugače, kot so vajeni obiskovalci tamkajšnje spominske slovesnosti. Nekateri so jo spremljali iz ograjenega prireditvenega prostora ob spomeniku, številni pa z napol zasneženih travnikov v okolici. Nabralo se je okoli 1500 obiskovalcev, precej manj kot v preteklih letih, a so bili naši sogovorniki veseli, da so organizatorji prireditev po tem, ko je lani odpadla, sploh uspeli izpeljati.
Od blizu in daleč
Vida iz Postojne redno prihaja v Dražgoše in tudi na ostale podobne slovesnosti pri nas in v tujini. »Zaradi nostalgije, še vedno sem Jugoslovanka. Vse mi je bilo takrat boljše kot zdaj. Življenje je bilo res težje, bili smo siromaki, a bili smo vsi za enega in eden za vse. Zelo pomembno se mi zdi, da ohranjamo spomine,« razmišlja. Čeprav sta bila od načrtovanih pohodov izpeljana le dva v organizaciji planinskih društev, pa še to v skrajšani obliki zaradi snega, so se mnogi na pot podali kar na lastno pest. Ivan iz Ljubljane je krenil iz Selc, saj ga na Selško dolino vežejo sorodstvene vezi. V Dražgošah je bil v času tragičnih dogodkov namreč njegov stric, ki je spomine opisoval kot večplastne. Doslej se mu je nabralo že med 40 in 50 januarskih pohodov k spomeniku.
Letos mineva 80 let od dražgoške bitke, ki je bila ena večjih bitk med drugo svetovno vojno v Sloveniji z zgodovinskim pomenom za celo Evropo, je poudaril predsednik organizacijskega komiteja, upokojeni generalmajor Ladislav Lipič. V prvem velikem uporu na naših tleh je življenje izgubilo 41 prebivalcev Dražgoš in devet partizanov, vas pa je bila požgana in popolnoma porušena. »Prav je, da se spomin na tragične dogodke ohranja,« je poudaril Stanko z Lancovega. Dolga leta, preden je postal praporščak, se je udeleževal spominskega pohoda, ki so ga člani Zveze borcev za vrednote NOB Radovljica začeli pred hišo zdaj že pokojnega partizana Vinka Berceta. Pot do Dražgoš jim je vzela štiri do pet ur. »Vesel sem, da na slovesnosti vidim tudi veliko mladih,« nam je zaupal. Med njimi je bil Tilen iz Kranja, študent medicine, ki je med pohodom tudi utrjeval študijsko snov. Iz Nemilj se je odpravil v družinskem krogu. O slovesnosti se pogovarja tudi s svojimi vrstniki, a pravi, da to niso ideološke debate.
Kučan kritičen do znamenj oživljanja fašizma
»Vojna je presežno zlo. Je zlo zoper človečnost. Je pot v barbarstvo. Zato je delo za mir tako zelo dragoceno. Za mir je šlo tudi v vojni, izzvani z agresijo JLA proti Sloveniji, ki jo je zapovedala hegemonistična politika takratnih centralističnih jugoslovanskih oblasti proti slovenskemu narodu, ko je uveljavil svojo naravno pravico do samoodločbe. Slovenci nismo želeli vojne,« je izpostavil letošnji slavnostni govornik, prvi predsednik samostojne Republike Slovenije Milan Kučan. Kritičen je bil tudi do aktualnih razmer: »V zavetju spopada z epidemijo prihaja do skrb zbujajočih posegov v vrednotne temelje, na katerih sta utemeljena sodobna demokratična družba in mednarodni pravni red. Spodjedajo ju populizmi in nacionalizmi, protisolidarnostne suverenitetne doktrine in egoizmi, znotraj katerih je vse več znamenj oživljanja fašizma.«
V kulturnem programu je nastopili kvintet Policijskega orkestra, Partizanski pevski zbor, recitatorji Vesna Slapar, Katarina Stegnar in Primož Bezjak ter sopranistka Gaja Sorč. Prireditve so se udeležili tudi predstavniki različnih političnih strank, predsednik državnega zbora Igor Zorčič ter predsednik države Borut Pahor, ki je, tako kot še nekateri, k spomeniku položil venec.
