Ali sistem, kot je RTV, robusten, z množico notranjih organizacijskih in strokovnih podsistemov, resnično ni sam od znotraj zmožen odpraviti zunanje anomalije? Ali res kadrovske menjave na vodilnih mestih prevagajo vse strokovno znanje, željo ustvarjalcev kvalitetnega TV- in radijskega programa po tovrstnem ustvarjanju in kreiranju? Kje je v takih razmerah prepotrebna notranja avtoregulacija? Ne regulacija z vrha.
Ali zakonodaja, ki je demokratično sprejeta in uveljavljena prav za RTV kot javni servis, resnično omogoča izvajanje tako primitivnih posegov za cilj prevzema javnega medija, splošno potrebnega celotni družbi in državi kot instituciji za njeno zdravo higieno? Ali takšne posege zakonodaja resnično omogoča?
Sam ne vem. Ne morem pa sprejeti in biti tiho, ko nekdo za dosego lastnih, osebnih ciljev, pridobitništva, brezsramno hodi po meni, ki sem naredil vse tako, kot je prav, in kot tak izgubil pravico do objektivnega poročanja in za širšo družbo primernega, kvalitetnega, predvsem pa potrebnega programa!
In tako bi se morali oglasiti vsi, ki vidimo to lomastenje po javnem servisu kot objektivno možnost izgube že izvajane pravice.
Ali je bilo do sedaj na RTV vse optimalno, skladno z zakonodajo, primerno standardom trenutne družbe in demokracije? Ni bilo! To smo opažali vsi poslušalci in gledalci, tisti, ki plačujemo zakonsko opredeljeni prispevek, in tisti, ki ga ne. Vsak po svoje. Vendar je poročevalska in programska shema dokaj objektivno in predvsem strokovno zajemala in služila večinskemu delu družbe države Slovenije. Pika.
Sedaj pa javni servis RTV postaja servis privatni firmi in njenim lastnikom doma in v tujini. Vsi mi pa plačujemo račun za to!
Skratka, politika kot regulator je padla. Ni sposobna že omenjene potrebne in primerne avtoregulacije. Na eni strani pohlep in pridobitništvo, na drugi strani leporečenje, vmes pa potuhnjena zaplankanost nehrbteničarjev.
Potreben bo referendum!
Brane Kostrevc, Dobrova
