Za leto 2022 so mnenja analitikov različna, prevladuje previdni optimizem. Kot največji izziv za finančne trge analitiki ocenjujejo visoko inflacijo in posledično zaostrovanje denarnih politik centralnih bank. Že prvi borzni teden je poskrbel za burno dogajanje. Prva dva dneva sta bila še umirjena in pozitivna, je pa že bilo videti, da bolj pridobivajo koronaporaženci oziroma delnice cikličnih družb. Na drugi strani so opazno zaostajale delnice tehnoloških družb in koronazmagovalcev. To kaže, da so kljub novemu rekordnemu številu okužb s koronavirusom po vsem svetu trgi v zvezi z epidemijo optimistični. Takšno rotacijo je bilo sicer večkrat opaziti že lani, a ni nikoli trajala prav dolgo. Že v sredo pa smo bili priča večjim premikom navzdol. Indeks S & P 500 je izgubil približno dva odstotka, tehnološki Nasdaq 100 pa celo več kot tri odstotke. Prodaje je sprožila objava zapisnika zadnjega zasedanja Feda. Iz zapisnika je bilo razbrati, da Fed razmišlja o hitrejši normalizaciji denarne politike. Fedovo odkupovanje obveznic naj bi se zaključilo do marca. Prvi dvig obrestne mere bi se lahko zgodil že sredi leta, sledilo bi zmanjševanje Fedove bilančne vsote. V prvih dneh novega leta je bilo zaznati opazen dvig donosnosti obveznic. Donosnost desetletne ameriške državne obveznice je z 1,52 odstotka ob koncu leta 2021 v štirih dneh zrasla na 1,75 odstotka.
Novo leto: donosnost obveznic navzgor
Začelo se je novo borzno leto. Za lansko lahko rečemo, da je bilo odlično. Najpomembnejši borzni indeks S & P 500 je lani pridobil dobrih 27 odstotkov in kar 70-krat izboljšal najboljšo vrednost vseh časov. V evrih je bila rast indeksa še višja, in sicer kar 37-odstotna. Indeks S & P 500 je lani po daljšem času presegel tudi rast tehnološkega indeksa Nasdaq in bil najdonosnejši od treh najpomembnejših ameriških indeksov.

(Foto: Reuters)