Velika planina je še posebej v času epidemije in zaprtja države postala priljubljena izletniška točka ne le za družine iz doline. Na novo so jo odkrivali tudi Ljubljančani, predvsem v poletnih mesecih pa je vedno več tujcev. A nič manj čarobna ni v zimskem času, ko strehe planinskih koč pokrije sneg.

Domača planinska kulinarika

Žal pa tudi planina ni več tisto, o čemer pojejo bajtarji, prvi resni in pravi turisti na njej. Sprehod in tišino po Gojški planini zmoti zvok motornih sani, vonj po bencinu pa reže zrak še nekaj minut po tistem, ko voznik s »planinko« za hrbtom zdrvi mimo. »Ne, sami ne organiziramo prevoza gostov s parkirišča na Rakovih ravneh do nas. Imamo sani, a jih v zimskem času uporabljamo zgolj za prevoz hrane in pijače, ki jo dom za nemoteno delovanje potrebuje,« je med pogovorom povedal Lojze Ovijač, najemnik Domžalskega doma na Mali planini. Od precej redkobesednega sogovornika kljub vsemu izvemo, da je na planino zahajal že kot mulec, prvega gosta pa je pri 24 letih postregel v Črnuškem domu.

Zadnjih 12 let je najemnik doma, ki ga upravlja PD Domžale, največkrat pa ga boste ujeli za lonci v kuhinji. Ovijač je tisti, ki poskrbi, da utrujen in lačen obiskovalec gora vedno dobi topel obrok. »Odprti smo vsak dan, zato se tudi med tednom in zunaj sezone vedno da dobiti jed na žlico, vojaški pasulj, joto, ričet, ki se kuha tudi brez mesa. Seveda je tudi klobasa na jedilniku,« pove sogovornik in doda, da se trudi, da so sestavine, ki jih prinese v kuhinjo na 1534 metrih nadmorske višine, lokalne.

A kot pravi, se med gosti najdejo tudi taki, ki so več kot očitno prvič v gorah. »Radi bi ribe, kalamare, tudi otroci pričakujejo, da bodo dobili pico,« pove in potrdi, da se po predhodnem dogovoru z večjo zaključeno družbo loti tudi pečenke in praženega krompirja.

A tudi s kislim zeljem z ajdovimi žganci, zabeljenimi z domačimi ocvirki, ter klobaso boste, verjemite, več kot zadovoljni. Za tiste, ki ne morete brez »sladkega«, imajo štruklje s čokoladnim ali karamelnim prelivom za prste obliznit. In kar je še najboljše – praktično brez kalorij, saj prijetnemu kosilu navadno sledi spust v dolino.

Vedno lahko tudi prespite

Sami smo Domžalski dom obiskali nekaj dni pred silvestrovim, ko je bilo živahno tudi na zunanjih otroških igralih, nekaj najstnikov se je v bližini doma spuščalo z lopatkami pod zadnjico. »Super je. Telefon smo vzeli v roke šele pozno zvečer. Res, da je bil signal slabši, ampak smo bili tako zelo utrujeni, da smo hitro zaspali,« nam je hitel pripovedovat najstnik, katerega družina in prijatelji so najeli kočo na Mali planini. »Odkar se okoli 130 koč na planini oddaja, se obisk pozna tudi pri nas,« pove Ovijač in omeni, da so kljub temu nekaj naslednjih koncev tedna dobro zasedeni. »Na voljo je 51 ležišč. Razpolagamo z 18 posteljami na skupnih ležiščih, v depandansi pa ponujamo 7 sob s tremi posteljami, eno sobo s 4 posteljami ter eno z 8 posteljami. Ker so že postlane, ne boste potrebovali nobenih spalnih vreč,« še pove gostitelj in ne pozabi omeniti, da sprejemajo turistične bone, prav tako je možno plačati s kartico.