Na železniški postaji v Celju je bilo konec minulega leta nekoliko bolj živahno kot običajno, saj so 27. decembra ob 130-letnici savinjske železniške proge pripravili krajšo slovesnost, po njej pa so se z najsodobnejšim švicarskim vlakom stadler, s katerimi Slovenske železnice zdaj posodabljajo svoj vozni park, na posebno vožnjo do Velenja odpeljali župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, podžupan Vladimir Ljubek in nekateri mestni svetniki.

Pri vožnji so se jim pridružili državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Polona Rifelj, župani okoliških občin, predstavniki Slovenskih železnic in nekateri drugi gostje. Jubilejni dogodek so v duhu tedanjega časa, prežetega z nostalgijo in romantiko meščanskega življenja, ter v značilnih kostumih za tedanji čas popestrili člani Kulturno-umetniškega društva Zarja Trnovlje.

Želijo si povezave z Domžalami

»Gre za častitljiv jubilej, saj je minulih 130 let prineslo napredek tudi za razvoj krajev ob Savinjski železnici, predvsem v gospodarskem smislu, pa tudi na turističnem področju. V času, ko je postal prevoz z vlakom pomembna oblika trajnostne mobilnosti, si zlasti v Celju želimo, da bi država čim prej začela načrtovati povezavo z Domžalami, do koder manjka približno 40 kilometrov železniške proge. S tem bi omogočili učinkovit javni potniški promet na progi Murska Sobota–Maribor–Celje–Ljubljana–Koper in to bi bilo za Slovenijo izjemnega pomena,« je pred vstopom na vlak izpostavil celjski župan Bojan Šrot. Dodal je, da je bila gradnja železniških prog ob koncu 19. stoletja glavni pogoj za dober in uspešen razvoj industrije in trgovine, za dvig gospodarstva, narodne zavesti in odpravo naraščajoče revščine.

Železnica je povezovala kraje, v katerih je že bila uveljavljena industrija ali so imeli pomembno gospodarsko funkcijo, s kraji, kjer bi lahko izkoriščali naravna bogastva. Gospodarski razlogi za gradnjo in rentabilnost železniške proge med Celjem in Velenjem, dolge 48 kilometrov, so temeljili na delovanju rudnika lignita v Velenju, premogovnika in kamnoloma južno od Žalca, gozdnem bogastvu zahodnega Pohorja, razvoju kmetijstva in obrti. Vlak pa je imel pomembno vlogo tudi pri razvoju turizma in družabnega življenja.