Prejšnji teden je sodišče Evropske unije (SEU) znova presodilo, da ima evropsko pravo prednost pred nacionalnim. Šlo je za sodbo v zadevi, v kateri je romunsko vrhovno sodišče obsodilo več poslancev, senatorjev in ministrov zaradi korupcije in zlorabe evropskih sredstev, romunsko ustavno sodišče pa je te sodbe razveljavilo, ker naj jih ne bi sprejela ustrezna zbornica vrhovnega sodišča. Sicer so ustavne sodnike postavili predvsem socialdemokrati, ki so si s korupcijo in drugimi mahinacijami v zadnjih 30 letih nagrabili velikansko bogastvo. Tako tudi ni presenetljivo, da so ustavni sodniki leta 2018 kot vodjo posebnih tožilcev odstavili izjemno borko proti korupciji Lauro Codruto Kövesi, ki je kot glavna evropska tožilka pred nekaj tedni obiskala Slovenijo.
Po teh razveljavljenih sodbah proti skorumpiranim politikom pa ponovno sojenje ni bilo več smiselno, ker bi primeri zastarali. Vrhovno sodišče se je zato proti ustavnemu obrnilo na sodišče Evropske unije, ki je sprejelo naslednjo sodbo: rednim sodiščem v Romuniji ni treba slediti sodbam lastnega ustavnega sodišča, ki se zoperstavlja boju proti korupciji in s tem načelom EU.
Okužena je vsa višegrajska četverica
Dr. Janja Hojnik, strokovnjakinja za evropsko pravo s pravne fakultete mariborske univerze, je dejala, da je sodišče EU že pred tem ugotovilo, da je Romunija kršila pravo EU z neustreznim sankcioniranjem kršiteljev, vendar je romunsko ustavno sodišče vztrajalo, da je po ustavi nad ostalimi romunskimi sodišči, in je slednjim želelo preprečiti, da bi »na lastno pest« ugotavljala kršitve pravil EU. Hojnikova je nadaljevala: »Prejšnji teden pa je sodišče EU ponovilo več desetletij staro sodno prakso, da lahko (oziroma mora) nacionalno sodišče nižje stopnje odkloni(ti) uporabo nacionalnih pravil, če ugotovi, da ta nasprotujejo pravu EU – pri tem pa takšno nižje sodišče ni zavezano pridobitvi predhodne odobritve nacionalnega ustavnega sodišča. Odziv romunskega ustavnega sodišča na to sodbo sodišča EU je bil, da lahko to sodbo spoštuje le, če bo romunska ustava ustrezno spremenjena. S tem se Romunija dejansko postavlja ob bok Poljski, kjer je ustavno sodišče to jesen dalo primat poljski ustavi nad pravnim redom EU. Gre za jasno kršitev načel, na katerih temelji pravni red EU.«
Hojnikova pa je za Dnevnik tudi razkrila, da je s tem poljskim sindromom bolj ali manj okužena vsa Višegrajska skupina: »Od slovaške profesorice prava sem izvedela, da je tudi češko ustavno sodišče odločilo, da je listina EU o temeljnih pravicah podrejena češki ustavi. Meni, da bi ob primerljivi zadevi tudi slovaško sodišče odločilo enako.« Madžarsko ustavno sodišče pa je ob zahtevi svoje vlade zavrnilo, da bi se izreklo o primarnosti prava EU.
Zamajano ravnotežje
Dr. Matej Avbelj, strokovnjak za evropsko pravo s fakultete za državne in evropske študije Nove univerze, pravi, da že vse od leta 1978 izrecno velja, da imajo predpisi EU prednost pred nacionalnimi. »Zlasti nedavna odločitev poljskega ustavnega sodišča ostaja v neskladju s tem in tu za zdaj ni videti nikakršnih sprememb na nobeni strani.« Vendar dodaja: »A sodišče EU je povlečeno v vse občutljivejša pravna vprašanja, ki se nanašajo na nacionalno procesno avtonomijo ter na vlogo ustavnih sodišč v razmerju do prava EU ter do SEU. S tega vidika je v prihodnje pričakovati še več trenj. Ne le v odnosu do držav, ki imajo težave z vladavino prava. Izven konteksta 'porednih držav' je problem namreč konceptualne narave in se dotika same pravne narave EU.«
Avbelj namreč meni, da ustavni sistem EU temelji na pluralnem ravnotežju med EU in nacionalnimi pravnimi redi, pri čemer gre za prirejenost in ne nadrejenost. »Kadar koli SEU, četudi iz utemeljenih razlogov, poseže v prakso nacionalnih ustavnih sodišč, kot v tem romunskem primeru, se to ravnotežje zamaje in ustvarijo se podlage za bolj konfliktne odnose, ki lahko, če se ti stopnjujejo, ogrozijo pravni obstoj EU.« EU ni federalna država s sistemom prisile nad državami članicami. Njihovo lojalno sodelovanje je, kot pravi Avbelj, odvisno od ohranjanja omenjenega ravnotežja.
