Leto, ko je bila kultura na izjemnih preizkušnjah
Minulo leto 2021 je bilo za slovensko kulturo dvakrat hudo: zaradi covida-19 in zaradi političnih turbulenc. Nenehna trenja med vladajočo politiko in kulturniki so poleg popolnega ali delnega zaprtja kulturnih ustanov močno zavrla vso produkcijo, od filma do izdajateljstva, od gledališč do koncertov. A bili so tudi presežki.
Propadajoče Slovensko narodno gledališče Drama je 30. septembra zalila voda. Minister za kulturo Vasko Simoniti je namesto pospešitve začetek prenove zaustavil, direktor Igor Samobor je protestno odstopil. V torek je direktorski položaj prevzela Vesna Jurca Tadel z ministrstva za kulturo. (Foto: Bojan Velikonja)
Cukrarno so zgradili leta 1828 in jo nenehno dograjevali, okoli leta 1850 je bila že največja rafinerija sladkorja v monarhiji, a je leta 1856 pogorela. Pozneje je bila tam kasarna, pa domovanje revnih, tudi Murna in Ketteja. Brezdomci so v njej živeli vse do devetdesetih let 20. stoletja, popolno prenovo in novo namembnost pa je končno dočakala letos. Cukrarna je postala galerijski in produkcijski prostor za sodobno vizualno, intermedijsko, performativno in glasbeno umetnost. (Foto: Luka Cjuha)
Glasbenica in režiserka Katarina Rešek - Kukla je s kratkim filmom Sestre zmagala na najbolj referenčnem festivalu za kratki film v francoskem Clermont-Ferrandu. Film govori o dekletih, ki ne ustrezajo prevladujočim feminilnim idealom in zato nujno trčijo v mizoginost, hkrati je tudi študija za celovečerni film Fantasy. Festival zmagovalca v mednarodnem in domačem programu predlaga za kandidata za nominacijo za kratkometražnega oskarja.
Ustvarjanje konfliktov je bilo ime za Simonitijevo prepoved izvedbe slovenske likovne razstave v prostorih evropskega parlamenta. Rutinsko predstavitev je, ne da bi poznal koncept, spremenil v kazanje ideoloških mišic, diskreditacijo kustosa, avtorjev… Razstava je bila po škandalu izvedena po prvotnem načrtu. (Foto: STA)
Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika je Unescov odbor za svetovno dediščino letos vpisal na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Priznanje gre tako Plečniku, arhitektu tega izjemnega primera urbanega oblikovanja, kot Ljubljani, njegovi dedinji in varuhinji zapuščine. Ob veselju ob vpisu se je sprožila zavzeta razprava tudi o Plečnikovem stadionu, ki še vedno propada, in o razmerju med javnim in zasebnim pri ohranjanju nenadomestljivega. (Foto: Bojan Velikonja)
Tovarna Rog je bila med letoma 1871 in 1945 usnjarna, od leta 1951 pa proizvajalka koles. Po osamosvojitvi je postala del zaščitene industrijske dediščine, a prenova nikakor ni stekla. Vanjo so se naselile kulturno-umetniške in socialne dejavnosti. Župan Janković je uporabnike januarja 2021 z brutalnim policijskim vdorom izgnal. (Foto: Tomaž Skale)