Starim Egipčanom je uspelo doseči izjemne uspehe pri ohranjanju mrtvih in so mumifikacijo pripeljali skorajda do umetnosti in popolnosti, svoje znanje pa so razvili v »industrijo«, ki se je neprekinjeno izvajala skoraj 4000 let. Toda mumifikacija je, tako kot drugi velikanski spomenik egipčanski civilizaciji – piramide, še vedno ena izmed mnogih skrivnosti Egipta, ki pa jo prav s pomočjo sodobne tehnologije strokovnjaki počasi le razkrivajo.

Presenetljivo odlično ohranjeni zobje

»S svojo ozko brado, majhnim nosom in kodrastimi lasmi je fizično precej podoben svojemu očetu,« je dejala Sahar Saleem, profesorica radiologije na univerzi v Kairu, ki je bila skupaj s priznanim egiptologom Zahijem Hawassijem del ekipe, ki je uspešno »odvila« mumijo egipčanskega faraona Amenhotepa I. Seveda ne fizično, ampak digitalno, s pomočjo tehnologije skeniranja 3D računalniške tomografije. Saleemova je ob tem tudi potrdila, da so rezultati neverjetni in fascinantni. »Razkrivamo podrobnosti o njegovem videzu in o razkošnosti nakita, s katerim je bil pokopan. Morda presenetljivo za nekoga, ki je živel pred približno 3500 leti, a ima tudi osupljivo dobre zobe,« je povedala Saleemova in razložila, da dejstvo, da so bili njegovi zobje tako dobri, priča o tem, kako »neverjeten« je bil proces mumifikacije. »Mumificirana telesa so bila dobro ohranjena. Ohranjene so bile celo drobne kosti v ušesih.«

Že dolgo je znano, da je bil kralj Amenhotep I. sin kralja Ahmosa I., osvajalca Hiksov in ustanovitelja Novega kraljestva starega Egipta, ki je nasledil svojega očeta ter vladal Egiptu enaindvajset let, od 1525 do 1504 pr. n. št. v 18. dinastiji. Njegovo mumijo so odkrili že leta 1881 v kraljevem skladišču v Deir-El Bahriju v Luksorju, kjer so duhovniki 21. dinastije ponovno pokopali mumije mnogih prejšnjih kraljev in kraljic, da bi jih zaščitili pred krajo grobnic. Kot je med drugim povedal egiptolog Hawass, so poteze obraza kralja Amenhotepa podobne tistim njegovega očeta Ahmosa I. Skeniranje je razkrilo tudi, da je Amenhotep, visok naj bi bil 169 centimetrov, umrl pri 35 letih. Prav tako je pregled nakazal, da ni umrl zaradi bolezni ali poškodbe, in razkril podrobnosti o postopku balzamiranja in mumifikacije.

Strokovnjake je navdušil tudi položaj prekrižanih podlakti čez telo, ki se je po njihovem sklepanju začel prav s kraljem Amenhotepom I. »Takega položaja še nikoli nismo videli na mumijah kraljev pred njim,« je povedala Saleemova in dodala, da tudi možgani med postopkom mumifikacije niso bili odstranjeni, za razliko od večine kraljev Novega kraljestva, vključno s Tutankamonom in Ramzesom II. Podrobni tridimenzionalni radiografi so pokazali tudi kar 30 amuletov v notranjosti mumije in tudi pas pod telesom je bil sestavljen iz 34 zlatih kroglic.

Odvili so ga že duhovniki

Ime Amenhotep pomeni »Amon je zadovoljen«, njegovo prestolno ime pa je bilo Djeserkare – »Sveta je duša Raa«. Prav tako je zanj veljalo, da je vladal mirno, kar mu je omogočilo, da se je osredotočil na upravno organizacijo in gradnjo templjev. Morda je sovladal s svojo materjo Ahmose-Nefertari.

Prav tako so egiptologi iz dešifriranih hieroglifov izvedeli, da so Amenhotepa v 11. stoletju pr. n. št., v času 21. dinastije, odvili duhovniki, da bi popravili škodo, ki so jo naredili roparji grobnic. Kot je še povedal egiptolog Zahi Hawassi, se je vse do zdaj špekuliralo, da so ga odvili, da bi ponovno uporabili kraljevo pogrebno opremo ali ukradli okraske. A je Saleemova te špekulacije ovrgla in dejala, da so raziskave pokazale, da so imeli duhovniki le najboljše namene. Kot tudi tokrat, morda prav zaradi »popolnih« platnenih ovojev, prekritih z venci delfinij (trajnice, ki jih uvrščamo med ostrožnike), egiptovske konoplje in žafranov ter lepote njegove poslikane pogrebne maske. In čeprav prvotne grobnice Amenhotepa I. niso nikoli našli, je njegov zadnji dom muzej v Kairu. vl