Ob razkritju svojih rabot se je Vizjak zatekel k bogaboječi frazi »naj vrže kamen, kdor je brez greha«, toda ob interpelaciji je nenadoma zatajil Boga in ugotovil, da šteje dejanje, ne beseda. Ne beseda? Ne najprej je bila beseda, ne beseda Gospodova, ne mož beseda, ne beseda je meso postala, ne beseda loči človeka od živali, ne beseda šla je do srca, ne žal beseda? Torej dejanje? SSKJ: brezglavo uresničenje volje, nepremišljeno dejanje, nasprotje med besedami in dejanji, tj. nevarno, sovražno početje? A je hotel torej povedati, da v vladi in ministrstvih sploh ne razmišljajo (ker mišljenje zunaj besed ni možno), ampak se dan za dnem valjajo po tleh, se mikastijo, si tiskajo denar, zakopavajo zaklade, vadijo streljanje in kopljejo rov pobega za primer, če ljudstvo navali? Vizjak je tako sunkovito dvignil prečko oblastne blodnjavosti, da je bil ubogi Hojs, ki bi ga tako rad premagal in si ohranil položaj ob cesarjevi nogi, pred resnim izzivom. In tako je na svoji interpelaciji pribil: »Še naprej bom delal kot do sedaj.« Bravo! Ta moto si je gotovo postavil pri petih, ko so ga postavili v kot, ker je mučil mačka. Zvest sam sebi se ga drži še danes.
Tudi minister Logar verjame le v dejanja, je pojasnil zagato z 78.000 kuliji, ki jih je za darila evrouradnikom kupilo ministrstvo za zunanje zadeve. On namreč naku...
