Zakaj so centralne banke sploh odkupovale obveznice? Kvantitativno sproščanje je oblika nekonvencionalne monetarne politike, pri kateri centralna banka kupuje dolgoročnejše vrednostne papirje na odprtem trgu, da bi povečala količino denarja ter spodbudila posojanje denarja od bank in investicije podjetij. Nakup vrednostnih papirjev prinaša nov denar v gospodarstvo in služi tudi za zniževanje realnih obrestnih mer. Prav tako pa razširi bilanco stanja centralne banke. Na splošno naj bi se zaradi uspešnega ekspanzivnega ukrepa zvišali tečaji delnic, saj naj bi pozitivni gospodarski impulz povečal dobiček podjetij in s tem pričakovanja višjih dividend. Poleg tega naj bi nižje zahtevane donosnosti varnih državnih obveznic naredile delnice privlačnejše.

A ko se kratkoročne obrestne mere približujejo ničli, običajno poslovanje centralne banke ni več tako učinkovito. Ko politika kvantitativnega sproščanja doseže želeni učinek spodbujanja gospodarstva, sledi postopno zmanjševanje obsega odkupovanja obveznic. Da se zmanjša verjetnost negativne reakcije na kapitalskih trgih in negativnih pritiskov na gospodarstvo, je smiselno, da je ta proces postopen.

Postavlja se tudi vprašanje, kako so centralne banke začele postopno ustavljanje kvantitativnega sproščanja. Novembra 2021 je ameriška centralna banka po oceni, da so cilji izpolnjeni, začela zniževati tempo odkupov državnih obveznic za deset milijard ameriških dolarjev in hipotekarnih vrednostnih papirjev za pet milijard dolarjev na mesec. Na zasedanju predstavnikov centralne banke decembra 2021 je Fed podvojil hitrost zmanjševanja odkupov obveznic, s čimer bo vsak mesec zmanjšal odkupe državnih obveznic za 20 milijard dolarjev oziroma odkupe hipotekarnih vrednostnih papirjev za deset milijard dolarjev. Evropska centralna banka je pred kratkim sporočila, da bo zmanjšala odkupe obveznic kot odgovor na povišano inflacijo, vendar se je zavezala, da bo nadaljevala odkupe še vsaj deset mesecev, in izključila dvig obrestnih mer v prihodnjem letu.

Trenutni ukrepi centralnih bank bodo gotovo kratkoročno vplivali na cene delnic zaradi pričakovanega povišanja obrestnih mer v naslednjem letu. Negotovost je večja, ker se zdi, da so se centralne banke prepozno odzvale na pričakovanje trga, naj napovejo prenehanje nakupov obvezniških vrednostnih papirjev. Drži pa tudi, da številni vlagatelji pri svojih vrednotenjih in nakupih niso upoštevali vpliva dvigov obrestnih mer na vrednotenje podjetij in spremembe diskontne stopnje. O vplivu obrestnih mer na vrednotenje bodo prebrali v novicah, ko se bodo obrestne mere zvišale, potem pa bomo lahko opazovali vpliv črednega nagona pri cenah delnic ter prestajali preizkušnjo svoje investicijske filozofije in investicijskega prepričanja.