Za Bojano Lazić je to prva režija v Sloveniji, obenem pa prvo nedramsko besedilo, ki ga je postavila na oder. Kot je povedala na novinarski konferenci, je Petronijev tekst iz 1. stoletja, ki je sicer ohranjen v fragmentih, predlagala, ker je ob Ljubljani pomislila na Emono, torej stari Rim.

Priredbo besedila in dramaturgijo je podpisal Slobodan Obradović, ki je povedal, da je Pojedina pri Trimalhionu najbolje ohranjen odlomek iz antičnega romana Satirikon, Petronij pa je ob pisanju besedila imel v mislih cesarja Nerona, pri katerem je bil dvorjan. Ni se ukvarjal s politiki, ki so bili vpleteni v korupcije, malverzacije in zločine, ampak z običajnimi malimi ljudmi in njihovimi težavami, kot so zabavljači, umetniki in seksualni delavci. Ob tem je postavil vprašanje, zakaj ti ljudje trpijo zaradi enega človeka, ki jih tlači.

Ob branju so po njegovih besedah pomislili, da podoba Trimalhiona, čeprav je nastala pred 20 stoletji, korespondira z današnjim časom. Da bi zajemala le vprašanja o politični figuri, bi bilo prelahko, zato so postopoma odkrili, da bi besedilo lahko bilo tudi sinonim za aroganco, ignoranco, neizobraženost in pomanjkanje empatije.

Za predstavo so izhajali iz prevoda Radmile Šalabalić, ki je v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi prevodi, prenesenimi v knjižni jezik, z izbiro drugačnih narečij in izmišljanjem besed poudarila jezik teh ljudi, je pojasnil Obradović. Za prevod teksta v slovenščino je poskrbela Sonja Dolžan.

V predstavi nastopajo člani igralskega ansambla SMG Daša Doberšek, Ivan Godnič, Janja Majzelj, Anja Novak, Ivan Peternelj, Robert Prebil, Matej Recer, Romana Šalehar in Vito Weis ter Klemen Kovačič kot gost.

Po oceni Vita Weisa predstava odraža trenutni čas hipnih odločitev brez razmisleka o posledicah, Klemen Kovačič pa je v njej našel tudi vzporednice za mladega igralca, ki je podvržen obstoječemu sistemu, v katerem se mora zavoljo preživetja vdati poslušnosti. Kot je povedal, v njej upodablja nekoga, ki se vda pomanjkanju empatije. sta