Neskončna lepota (Ob petdesetletnici plošče Bryter Layter)

Bil je neki petek, petek v novembru, petek v najbolj turobnem mesecu v letu, v najbolj turobnem letu v mojem dosedanjem življenju, v enem najbolj turobnih let na svetu. Bila je deveta ura zjutraj. Zunaj je deževalo. Že nekaj dni sem zaman odpiral siv poštni nabiralnik. Hodil okrog svojih velikih pričakovanj kot maček okrog vrele kaše. Že nekaj dni sem zaman vpisoval sledilno številko poštne pošiljke v Google, da bi videl, koliko časa bom moral še čakati. Da bi videl, koliko časa potrebuje paket, da pripotuje iz severne Nemčije v Ljubljano.