Velik poznavalec lika in del Marka Breclja Andraž Gombač, urednik kulture pri Primorskih novicah, je to pesem uvrstil visoko na lestvico, »v njej se srčna bolečina in polna vedra solz izlivajo v porogljivo samopomilovanje in duhovite prispodobe«, in avtorja tudi povprašal, ali mu gre njegova zgodnja uspešnica še vedno tako na živce.

»Zdaj nisem več tako alergičen nanjo,« odgovarja Marko Brecelj. »Na prvo ploščo Cocktail je nisem hotel dati, ker sem je bil sit. Ampak so vztrajali. Duša in jaz je bila uspešnica, 12 tednov se je obdržala na vrhu lestvice Top pops. Leta 1974 se je dalo z dobro popevko doseči velik odmev, in to po vsej SFRJ. Še danes mi govorijo, kako jih je zaznamovala, nazadnje režiser Dragan Živadinov in igralec Marko Mlačnik. Z njo sem najprej ozelenel na festivalu v Subotici – nastopil sem z zelenimi lasmi. Prijatelj tonski tehnik mi je povedal, da je subotiška verzija z beograjskim orkestrom boljša od poznejše s Cocktaila, kjer me spremlja Plesni orkester RTV Ljubljana. Prvič sem jo pel z večjim žarom. Po snemanju Cocktaila pa je nisem več. Nisem je maral, obenem je preveč komplicirana za kitaro.«

Soglaša, da je pesem prelomnica v slovenski zabavnoglasbeni zgodovini. »Takrat je bila nekakšen Marsovec. Za ljubljansko srenjo je bila nedoumljiva, besedilo je bilo prehuda gorjača in vse prej kot običajna je bila bluesovska interpretacija popevke. Če ne bi bilo subotiškega festivala in Bojana Adamiča, bi me trde glave v slovenskem prostoru še dolgo dušile, tako pa niso imele šans.«

In še podatek za zbiratelje: razpokan lijak na naslovnici male plošče Duša in jaz/Tri ženske je Brecljev nekajmesečni sostanovalec Dušan Kuhar posnel na Gornjem trgu 14 v Stari Ljubljani. Sobo jima je odstopil Ivan Volarič - Feo, ki se je takrat z Blažem Ogorevcem potepal po Španiji.

75. mesto

Duša in jaz

Izvajalec:

Marko Brecelj

Glasba:

Marko Brecelj

Besedilo:

Marko Brecelj

Leto:

1974