Zato ni čudno, da se z nostalgijo spominjamo pravega kruha, kakršnega smo nekoč kupili pri peku, v čigar prodajalni je tako omamno dišalo po pravi moki, pravih sveže pečenih žemljah…

Kruh je bil že od svojega nastanka pred vsaj 8000 leti, simbol blagostanja in zanimiv je podatek, da je bilo že pred našim štetjem samo v mestu Rim kar 250 javnih pekarn, Rimljani pa so porabili kar blizu 300 kilogramov kruha na prebivalca na leto!

Pri nas in po vsej srednji Evropi je kruh še danes izjemno čislana dobrina. Zajtrka brez tega pekovskega izdelka z dolgo tradicijo si marsikdo ne zna predstavljati in niso redki, ki kruh uživajo poleg domala vsake jedi, celo ob krompirju, žgancih, testeninah in podobnem. Čeprav poraba kruha pri nas vztrajno upada, v povprečnem gospodinjstvu zavladajo izrednim podobne razmere, ko v predalu za kruh zazeva praznina…

Ko so iznašli postopek ločevanja zrnja od plev in pozneje še ovoja, da je od žitnega zrna ostalo le škrobnato jedro, je iz tega nastala bela moka, osiromašena vlaknin, mineralov in vitaminov. Ampak kruh iz nje je bil mehak in zaradi postopka priprave zrnja dražji in s tem seveda predmet prestiža. Od takrat izvirajo pregovori o belem kruhu, ki je imel vse do nedavnega status vzvišenega, nekakšnega primata med vrstami kruha. Kdor se je s fabriko skregal, se je z belim kruhom stepel, pravi pregovor, ki ga je nekoč poznal vsak pošten delavec. Toda stvari so se spremenile in dandanes je navadni beli kruh daleč najcenejši, njegove zares kakovostne črne različice pa dosegajo precej visoke cene.

Nekoč smo veliko kruha spekli doma, a smo to navado žal opustili, ko je kruh v trgovini postal razmeroma poceni. Danes se k tej lepi navadi počasi vračamo, peka kruha je namreč veliko enostavnejša in cenejša, kot si večina predstavlja, dopušča pa tudi veliko mero domišljije; poleg moke, kvasa, soli in vode lahko v testo dodamo marsikaj in se igramo z okusi… Zlasti za praznike, ko lahko sami spečemo čudovit praznični kruh. Morda ga pripravimo s posebnimi dodatki, kot so orehi, suho sadje in podobno, prav poseben učinek pa bomo dosegli z umetelno okrašenim kruhom. Na to temo je pravkar izšla nova knjiga svetovne krušne velemojstrice Anite Šumer z naslovom Umetnost krašenja kruha. V knjigi, ki je tudi odlično darilo, se med drugim naučite kar 20 postopkov ter 5 tehnik krašenja in lepotičenja kruha! Več na drozomanija.si. Zagotovo vam bo teknil tudi posebni nadevani praznični kruh po tokratnem receptu.

PRAZNIČNI KRUH S PRŠUTOM IN OLJKAMI

SESTAVINE ZA 8 PORCIJ

500 g krušne moke,

½ žličke sladkorja,

3 dl mleka,

40 g masla,

1 žlička soli,

3 jajca,

½ kocke kvasa,

1 žlico rjavega sladkorja,

300 g kuhanega pršuta,

180 g polnjenih zelenih oljk,

80 g rozin ali mešanice suhega sadja

PRIPRAVA

1. V mešalnik ali skledo vsujemo moko, naredimo jamo, vanjo pa dodamo, 2 jajci, maslo, sladkor, kvas in mleko (vse sestavine na sobni temperaturi). Ob robu dodamo sol ter mešamo, da nastane mehko gladko testo. Pustimo ga vzhajati v pokriti pomokani posodi tako dolgo, da naraste na dvojno količino. Vzhajano testo vzamemo iz posode in gnetemo še 3 minute na dobro pomokani površini, nato ga z valjarjem raztegnemo do debeline 0,5 cm.

2. Pečico segrejemo na 220 °C. Po razvaljanem testu enakomerno razporedimo rjavi trsni sladkor (muscovado). Nanj razporedimo plast pršuta, nato plast suhega sadja ali rozin in nato še plast s papriko polnjenih oljk, ki jih prej po želji narežemo. Testo po daljšem robu previdno zvijemo, podobno kot potico. Štruco previdno prestavimo na pekač ali v model, obložen s papirjem za peko. Z vilicami ali zobotrebcem jo previdno prebodemo po vsej površini in premažemo s stepenim preostalim jajcem.

3. Pekač porinemo v ogreto pečico in pečemo približno 20 minut, da kruh dobi lepo zlato rjavo barvo. Pečenega pustimo, da se ohladi, šele nato ga narežemo ter postrežemo z drugimi prazničnimi dobrotami in vinom. Če ostane, hranimo zavitega v prozorno folijo.

Čas priprave in kuhanja: 180 minut

VENČNA PEČENKA ŠTEFANI

Potrebujemo

1 kg mlete govedine,

4 stare žemlje,

6 jajc,

2 čebuli,

200 g tenko narezane pancete,

2 žlici gorčice,

2 žlici paradižnikove mezge,

4 žlice mleka,

1 šopekpeteršilja,

morsko sol, poper, majaron, timijan, mleto papriko, muškatni orešček.

Priprava

Trdo skuhamo 4 jajca. Žemlje namočimo v mleku in pol litra mlačne vode, jih ožamemo in natrgamo. Čebulo sesekljamo in primešamo mesu, dodamo žemlje, 2 jajci, začimbe, sesekljan peteršilj, gorčico in paradižnikovo mezgo. Začinimo s soljo, poprom in papriko ter dobro pregnetemo. Maso sploščimo in razgrnemo ter po sredini nadevamo s kuhanimi jajci. Zagrnemo in oblikujemo štruco. Okrogel model za potico namastimo in obložimo s panceto. Štruco zvijemo v model, prekrijemo z rezinami pancete in dobro uro pečemo pri 200 stopinjah. Pečeno zvrnemo na velik krožnik in jo režemo sproti.

SLADKI KRUH Z DATLJI, OREHI IN BANANAMI

Potrebujemo

320 g (polnozrnate) moke,

260 g olupljene banane,

150 g izkoščičenih datljev,

60 g orehov,

120 g rjavega sladkorja,

2 dl vode,

0,5 dl ruma,

3 žličke pecilnega praška,

¼ žličke soli,

maslo za pekač.

Priprava

Pečico segrejemo na 180 °C. Podolgovati pekač namažemo z maslom. Datlje in orehe narežemo na koščke. V skledi zmešamo moko, pecilni prašek in sol. V lonec damo vodo, sladkor in datlje. Počasi segrevamo in mešamo, da se sladkor raztopi, nato zavremo. Lonec odstavimo in malo ohladimo, nato pa primešamo mešanico moke, pretlačeno banano, rum in orehe. Dobro zmešamo v gladko testo. Enakomerno ga razporedimo po pekaču in pogladimo. Pečemo 40 minut, da se po vrhu zlato rjavo zapeče. Zvrnemo ga iz modela na rešetko, nekoliko ohladimo, narežemo in postrežemo.